Strokovnjakinja Lea Čerin razlaga, da je po dvomesečnem premoru, ko se šolarji miselno popolnoma odklopijo od namenskega učenja, za večino otrok izziv preklopiti v stanje razmišljanja, miselnega dela, domačih nalog in konkretnega učenja. ''Če so se med počitnicami lahko posvečali svojim interesom, so s septembrom znova v situacijah, ko ni vse zanimivo in v njihovem interesu. Najtežje je seveda preklopiti v delovni 'mood'. Jutranje vstajanje, sedenje pri pouku, poslušanje učiteljev … znova je potrebna popolna koncentracija za delo. In tako kot ima večina odraslih 'metuljčke v trebuhu' ob vrnitvi v službo po dopustu, tako jih imajo tudi šolarji … hkrati se veselijo, ker bodo znova srečali svoje sošolce in sošolke, a september prinaša tudi učenje, domače naloge in še marsikaj, kar se  šolarjem zdi odveč. Za počitnice se zdi, da so vedno prekratke.''

Kako vzpostaviti rutino učenja?

Priprava vsega potrebnega za šolo

Nevede ste starši že otroke počasi uvajali v 'šolski duh'. Zadnji teden avgusta ste verjetno kupovali zvezke in manjkajoče potrebščine ter jih zavijali in označevali. Otroci so bili pri tem prisotni in so sodelovali, primerno njihovi starosti. Če tega še niste storili, Lea Čerin predlaga, da se med to dejavnostjo pogovarjate o novem šolskem letu … kaj si želijo, kaj pričakujejo, kaj bi spremenili, kaj bodo spremenili … in nenazadnje, tudi vi, kot starši, izrazite svoje želje in pričakovanja in v kolikšni meri jim boste lahko v pomoč. Posvetite se pripravi prostora in katere pripomočke potrebujejo pri učenju doma.

Cilji

''Začetek septembra je idealen, da se pogovarjamo o ciljih. Tistih ciljih, ki jim potem sledimo skozi šolsko leto. Zakaj si je smiselno/koristno postaviti cilj? Ker nas pogosto vsakdanja rutina posrka vase in delamo, se učimo, samo zato, ker je pač treba. Šolarji hitro izgubijo smisel, voljo in motivacijo do učenja, sploh če niso sami notranje motivirani za učenje šolske snovi. Zato je zelo koristno, da šolarjem pomagamo najti njihov cilj (ki jim je osebno pomemben) in jih nanj večkrat spomnimo tekom šolskega leta. Seveda pa je včasih cilj preveč oddaljen, zato naredimo vmesne postaje … čemu bomo sledili v septembru ali v prvem polletju. Ti kratki, vmesni cilji so lahko vezani na učenje, npr. če so bile v lanskem šolskem letu težave z domačimi nalogami, zdaj poiščemo rešitve, kako se težavam izogniti in temu namenimo določen čas. Vsak začetek je namreč nova priložnost, a potreben je tudi proces oz. čas za spremembe,'' priporoča pedagoginja.

Podpora

Nadaljuje, da je ob začetku šolskega leta pogosto potrebna še podpora staršev. Otroci zelo radi še ves september obujajo spomine na počitnice, pri tem pa malce zanemarijo že potrebno učenje. ''Tu ni potrebna starševska pridiga, ampak razumevanje otroka, da je preklop težak, in naša pozornost na trenutke, ko lahko vskočimo in ga podpremo, usmerjamo in pokažemo načine, kako se znova  vzpostavi 'delovna akcija'.''

Razlaga, da nekaterim šolarjem pri vzpostavljanju rutine pomaga domači urnik, dogodki (in ne naloge, ker teh imajo že dovolj), ki si sledijo v popoldanskem času. Pri tem je ključno, da ste kot starši fleksibilni in pozorni, da ti dogodki ne postanejo naloge, ki se jim začnejo izogibati.

Interesi

Staršem svetuje, da na začetku šolskega leta otroka spremljate pri učenju, da ste pozorni na morebitne težave in njegove šibke točke, kjer potrebuje podporo. Seveda pa ne pozabite na njegove interese, za katere mora imeti čas popoldne.

Spremembe

''Šolarjem pomagajmo razmisliti o tem, kaj želijo spremeniti pri svojem učenju … kaj je tisto, kar se je v lanskem šolskem letu izkazalo za učinkovito in lahko uporabijo tudi letos … in kaj se je izkazalo za neučinkovito in bi bile potrebne izboljšave. Na ta način spodbujamo otroke, da o svojem učenju razmišljajo in so v določeni meri tudi sami odgovorni zanj.''

Poudarja, da je novo šolsko leto nova priložnost, pomembno pa je, da tako starši kot šolarji ozavestimo, čemu bomo v prihodnjih mesecih dali fokus. ''Šolarjem svetujem, da so radovedni oz. da ostanejo radovedni tudi, ko imajo pred seboj učno snov, ki jih ne zanima in v kateri morebiti ne najdejo smisla in povezave z realnostjo. Naj postavljajo (radovedna) vprašanja in si učenje osmislijo … le tako bo učenje lažje in hitrejše. Hkrati pa je za učinkovito učenje potreben tudi trud.''