Bodoča mamica Natalija Verboten pravi, da je tako vesela, da ji ni prav nič težko prenašati neprijetnosti, ki spremljajo nosečnost. Kljub slabosti je polna elana, energije in motivacije. Svoj rastoči trebušček pogosto boža in prepeva.

Za naš portal je povedala, kako je izvedela veselo novico, kako se počuti, kje namerava roditi, kako skrbi za zdravje in še veliko podrobnosti, ki so skupne bodočim mamicam.

Ko sva zagledala dve črtici, se mi je od sreče najprej zameglilo in zavrtelo. Saj si lahko predstavljate, kako je, ko se ti uresniči nekaj, kar si si dolgo časa potrpežljivo želel in si medtem naletel na kar nekaj ovir. Bila sva skupaj, ostala sva brez besed, ob sreči pa sta se seveda takoj pojavili tudi skrb in želja, da bi se tokrat vse dobro izteklo.

Komu ste novico najprej sporočili in kako? Kakšna je bila reakcija?

Povedala sva samo najožjemu krogu najbližjih, ki so z nama delili tiho srečo.

Ste vprašali za spol otroka ali si s partnerjem želita, da to ostane presenečenje?

Sva že vprašala, pa je bilo še prezgodaj, da bi nama ginekologinja upala zatrditi, kaj bova imela, sva pa radovedna, ja!

Kaj je bila prva stvar, ki ste jo kupili za svojega otročička?

Ker ne želiva prehitevati dogodkov, sva se odločila, da bova najmanj do polovice nosečnosti počakala z vsemi temi aktivnostmi. Saj bo vse prišlo na vrsto ob svojem času. Sicer pa naju je nekdo že prehitel in čisto šokiral. Kaj takega se mi v življenju še ni zgodilo. Ena izmed otroških prodajaln nama je namreč ob veseli novici podarila voziček z vsemi dodatki.

Kakšno je vaše počutje? Ali tudi vas pestijo običajne nosečniške neprijetnosti? Kako jih preženete?

Počutim se odlično, moje življenje, nastopi in delovne aktivnosti potekajo čisto normalno, v ustaljenem ritmu. Tudi sama nisem izjema, kar se tiče nosečniških neprijetnosti, kot so slabosti, občasno bruhanje, utrujenost, izguba apetita, občutljivost na vonje … ampak to je vendar normalen del nosečnosti. To je bila najina velika, dolgoletna želja in ni mi težko prenašati vseh spremljajočih dejavnikov. Se mi zdi, da slabosti zdaj, proti koncu četrtega meseca, že malo izzvenevajo. Sicer si pomagam s kakšno skorjo prepečenca, polnozrnatim piškotom, pazim, da želodec nikoli ni popolnoma prazen, s počitkom, s sprehodi na svežem zraku … Kljub temu da mi hrana ne tekne, se trudim zaužiti kar najbolj zdrave obroke, za kar poskrbi tast Zoran, ki vsak dan, še bolj skrbno kot doslej, pripravi sveže, zdravo, vitaminsko polno kosilo.

Se je želja po hrani spremenila? Kaj vam najbolj prija?

Zaenkrat na žalost še nič.

Ženske postanejo v nosečnosti pogosto bolj občutljive. Je tudi pri vas tako?

O, ja, to pa! Tudi tu nisem izjema, hormoni delajo sto na uro, spremembe iz smeha v jok so bliskovite … Sicer bi vam na to vprašanje lažje in obširneje odgovoril mož (smeh).

Imava izbrani obe imeni, sva se hitro dogovorila, ker naju vsako od obeh imen spominja na nekaj iz najinega skupnega življenja.

Ste aktivna nosečnica? Kako skrbite za svoje dobro počutje?

Že od začetka nosečnosti normalno delam in tako bo tudi v prihodnje, poleti bom s spremljevalno skupino nastopala po vsej Sloveniji. Imam srečo, da je moje delo skoncentrirano na vikende, takrat nastopam, med tednom pa imam čas za počitek. V ponedeljek je izšla moja najnovejša skladba, navijaška Slovensko srce, saj je nogometna vročica že zajela naše kraje. Poleg rednih vsakodnevnih sprehodov se že zanimam, kje v Mariboru imajo telovadbo za nosečnice. Rada bi se potrudila, da bom zdravstveno, fizično in psihično kar najbolje pripravljena za prihajajoče dogodke.

Se kaj posebej pripravljate na porod? V kateri porodnišnici nameravate roditi?

Poroda me ni strah, odločila sva se za porod v domači porodnišnici UKC Maribor, saj imava z njimi dobre, pozitivne izkušnje in jim zaupava. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila dr. Vidi Gavrić Lovrec in celotnemu osebju ginekološkega dela UKC Maribor za veliko strokovnost, razumevanje in človeško toplino, ki jo najdejo za svoje bolnike, med njimi tudi zame.

Kakšnega poroda si želite? Bi radi rodili po naravni poti ali razmišljate o epiduralni anasteziji? Kaj menite o naravnem porodu doma?

Pogovori s strokovnjaki in najine odločitve v zvezi s tem naju še čakajo, seveda bo ob meni ves čas tudi Dejan.

Kje pridobivate informacije o nosečnosti? Ste prebrali kakšno knjigo revijo, ali nasvete poiščete na spletu, forumih …?

Od zdravnice, knjig, revij, kak odličen nasvet dobim tudi 'v živo' iz pogovorov z mamicami.

Nosečnice pogosto prepevajo svojemu nerojenemu otroku, kaj pa vi?

Ja, (smeh) non-stop, na nastopih in doma.

Koliko otrok si želite?

Joj, najprej si želim, da bi tokrat vse potekalo dobro, potem pa bova videla, če nama bo življenje namenilo še kakšnega potomca.

O čem ste sanjali kot majhna deklica? Se je kaj od tega že uresničilo?

Se skoraj ne spomnim več, ker je že tako dolgo od tega (smeh). Kot majhna deklica sem odraščala na deželi, v pretežno fantovski družbi. Moje najmočnejše sanje takrat so bile, da bi živela v svoji hiši na deželi, no, te so se uresničile, potem, da bi postala veterinarka (nisem, imava pa psa in mačka) ali knjižničarka (nisem, a rada berem), detektivka (nisem, še najbližje temu je naslov pesmi Dva policaja, ki jo pojem), kuharica (poklicno nisem, zasebno pa zelo rada kuham – razen zdaj, ko mi nič od hrane ne diši ali tekne).

Nosečnost najbrž ne pomeni konca glasbene kariere, kajne?

Kar se mene tiče bi rekla, da prej ravno nasprotno, sama imam ogromno novih idej, elana, motivacije, energije za delo v prihodnje!