Ob svetovnem dnevu boja proti kajenju, 31. januarju, smo se o kajenju ter tem, kako to vpliva na nosečnico in otroka, ki ga nosi pod srcem, pogovorili z ginekologinjo Urško Gašper Oblak.

Če načrtujete, ne kadite!

“Nosečnost je stanje, ko je telo pravzaprav na preizkušnji – številni organski sistemi se morajo prilagoditi na nove in zahtevnejše razmere, zato je pomembno, da ženska pred zanositvijo živi zdravo – se zdravo prehranjuje, dovolj giba, skrbi za primerno telesno težo, ne kadi,“ nam je povedala Oblakova. Zato pravi, da je odločitev za prenehanje kajenja zmeraj prava – prej kot jo boste sprejeli, bolje bo.

“Poleg tega je znano, da pari, kjer vsaj eden od partnerjev kadi, težje spočnejo otroka. Prav tako imajo otroci kadilcev manjšo možnost, da sami postanejo starši. Kajenje tudi neugodno vpliva na uspešnost postopkov oploditve z medicinsko pomočjo,“ dodaja. Ena od težav, ki se pogosteje pojavi pri kadilkah, je tudi zunajmaternična nosečnost. Moški, ki kadijo, pa imajo lahko zaradi zamašenih žil pogosteje težave z erekcijo, tako da opustitev kajenja vsekakor izboljša možnosti za zanositev. “Vse to so torej dodatni razlogi za opustitev kajenja,“ poudarja.

Prenehate lahko tudi med nosečnostjo

Oblakova pravi, da je priporočljivo kajenje opustiti tudi v nosečnosti. “Najmanj posledic je, če nosečnica neha kaditi pred 15. tednom nosečnosti, predvsem kar se tiče plodove teže, a nikoli ni prepozno ali nesmiselno nehati.“

Dodaja, da je tudi zmanjšanje števila pokajenih cigaret bolje kot nič. Kadilki mora ginekolog na prvem pregledu v nosečnosti pojasniti tveganja in jo spodbuditi k opustitvi kajenja, ki naj se nadaljuje tudi po porodu. Nosečnica se mora zavedati, “da škodi tudi pasivno kajenje – plodova teža se lahko zaradi tega zmanjša do 20 odstotkov, zato naj se izogiba zakajenim prostorom,“ še dodaja.

Plodu primanjkuje kisika

“Nosečnost pomeni začetek novega življenja. Zarodek in pozneje plod v maternici deli dobro in slabo s svojo materjo. Hrana, kisik in tudi škodljive snovi prehajajo v njegovo telo preko posteljice in popkovnice. Kisik dobiva plod iz materine krvi, v kateri je njegova koncentracija višja kot v plodovi. Ko mati kadi, del kisika v njeni krvi nadomesti ogljikov monoksid, zato ga je manj na voljo tudi plodu, ki se takrat 'bori za zrak',“ nam je zaupala. Dodaja, da cigaretni dim vsebuje tudi številne strupene snovi, ki lahko okvarijo posteljico.

Kajenje v nosečnosti povzroča še druge zaplete, kot je premajhna porodna teža, prezgodnji porod in s tem nedonošenost ter pogostejši odstop posteljice, ki lahko povzroči prezgodnji porod, okvare plodu zaradi izkrvavitve in celo smrt otroka.

Kajenje v nosečnosti na otroka vpliva tudi po porodu. Otroci, katerih matere so v nosečnosti kadile, pogosteje utrpijo smrt v zibelki, v prvih mesecih življenja bolj pogosto zbolijo, imajo astmo, trebušne krče ali prekomerno telesno težo. Takšni otroci pogosto v odraslosti tudi sami postanejo kadilci.

Plod nima odtegnitvenih znakov

“Pogosto je pri nas slišati, da v nosečnosti ni dobro nehati povsem kaditi, ker naj bi to škodilo plodu, a ni dokazov za to, zato naj se nosečnica ne boji povsem prenehati kaditi. Meditacija, hipnoza, akupunktura in podpora okolice so ji lahko pri tem v pomoč,“ pravi Oblakova.

Po prenehanju se pri nosečnici seveda lahko pojavijo odtegnitveni znaki, kot sta nemir in razdražljivost, vendar ni dokazov, da jih ima tudi plod. Njemu prenehanje maminega kajenja le koristi. Tudi pri nosečnici pa se odtegnitveni znaki večinoma umirijo že v dveh ali treh tednih.

Če dojite, ne kadite!

“Iz literature je znano, da polovica žensk, ki v nosečnosti prenehajo kaditi, v letu dni po porodu zopet kadi. Prizadevati bi si morali, da bi opustitev kajenja trajala dlje – vse do trajne opustitve kajenja,“ poudarja Oblakova ter dodaja: “Smrt otroka v posteljici, večja možnosti razvoja astme, več okužb v prvih letih življenja - vsi ti zapleti so povezani tudi s pasivnim kajenjem majhnega otroka.“