V videu si lahko ogledate, kako poteka omenjeni ultrazvočni pregled in s čim nosečnico seznanijo. Strahova je podrobno pojasnila in pokazala, kakšna je videti nuhalna svetlina ploda ...

Ginekologinja Darja Strah je za naš spletni portal odgovorila še na vprašanja, ki se pogosto porajajo nosečnicam pred pregledom.

Kaj pomeni povečana vratna svetlina?

Povečana vratna svetlina pomeni večje tveganje za kromosomske, strukturne, genetske ali srčne napake oziroma nepravilnosti ploda. Poseben program potem izračuna povišano tveganje, katerega meja znaša 1:300. Kadar je tveganje večje od 1:300, na primer 1:50 ali 1:100, nosečnico napotimo na amniocintezo.

Kaj če po invazivnem testu ugotovijo, da so plodovi kromosomi normalni?

Po doslej znanih podatkih v nadaljevanju nosečnosti ni večjega tveganja za prezgodnji porod, smrt ploda v maternici ali zgodnjo umrljivost dojenčka. A nosečnici moramo povedati, da obstaja tri- do sedemkrat večje tveganje za spontani splav do 20. tedna nosečnosti glede na plod nosečnice, kjer nuhalna svetlina ni povečana. Poleg tega so možne strukturne napake posameznih organskih sistemov zarodka ali zelo redka obolenja, ki jih tudi z natančnim ultrazvočnim pregledom včasih ne moremo odkriti.

Kdaj nastane kromosomsko drugačen zarodek?

Kromosomsko drugačen zarodek nastane, kadar je število ali sestava kromosomov spremenjena. Najpogostejše so številčne kromosomske napake, kjer je posamezen kromosom potrojen – tako nastanejo trisomije: napaka kromosoma 21 (Downov sindrom), kromosoma 18 (Edwardsov sindrom) in kromosoma 13 (Patau sindrom). Pri teh treh zarodkih imamo namesto dveh parnih kromosomov kar tri.

Pozorni smo, kako sta pregrajena. Plodovi s skupno posteljico in ovoji so namreč pri nadaljnjem vodenju  nosečnosti mnogo bolj ogroženi, zato je pregled zgodnjega razvoja zelo pomemben. Tveganje za kromosomsko nepravilnost napovedujemo za vsakega posebej, kadar nimata skupne posteljice in ovojev. Velikokrat se namreč zgodi, da ima sumljive znake le eden od dvojčkov. Ob ultrazvočnem pregledu lahko iz materine krvi odvzamemo tudi oba hormona, vendar je delež odkritih plodov s kromosomsko nepravilnostjo manjši kot pri enoplodni nosečnosti – okoli 85 odstotkov ob 10 odstotkov lažno pozitivnih izvidov. Velja priporočilo, da se moramo pri odločitvi za invazivne preiskave predvsem opreti na velikost vratne svetline – večja je, večje je tveganje za kromosomsko nepravilnost.

Velikost vratne svetline zarodkov pri zdravih nosečnicah se glede na nosečnice s sladkorno boleznijo tipa I, II ali nosečnostno sladkorno boleznijo ne razlikuje, torej ni večjega tveganja za kromosomsko nepravilnost. Vendar povišan krvni sladkor pred zanositvijo in v prvem trimesečju nosečnosti poveča možnost za nepravilen razvoj plodovega srca in hrbtenjače. Povečana vratna svetlina ni le znak kromosomske drugačnosti, temveč tudi morebitne srčne okvare. Zato je pregled pri teh nosečnicah priporočljiv.

Zakaj je pregled še posebej priporočljiv za nosečnice, ki so zanosile v postopku umetne oploditve?

Veljavno je, da zarodki, ustvarjeni v postopku umetne oploditve, nimajo večjega tveganja za kromosomsko okvaro, razen če so bili ustvarjeni po metodi ICSI. Vemo pa, da je nosečnostni hormon beta horionski gonodotropin pri teh nosečnostih v prvem trimesečju povišan glede na naravno nosečnost. Več je tudi mnogoplodnih nosečnosti. Zato je pregled pri nosečnicah, ki so zanosile v postopku umetne oploditve, zelo priporočljiv.

V katerih primerih je pregled brezplačen?

Nosečnice do 35. leta starosti morajo pregled plačati same. Po 35. letu je pregled z odvzemom nosečnostnih hormonov brezplačen.

Preberite si o tem, zakaj ne morejo pregleda opravljati vsi ginekologi ...