Epiziotomija je (manjši) prerez presredka - kože med nožnico in zadnjično odprtino. Tik pred porodom otrokove glavice ga izvede babica, da bi povečala odprtino in preprečila morebitne raztrganine. V Sloveniji ga izvajajo sicer manj kot pred leti, vendar še vedno v velikem številu.

Mnenje slovenskih zdravnikov je nasprotno. Da bi razjasnili, zakaj se tako pogosto odločajo za epiziotomijo, smo se obrnili na priznanega ginekologa in porodničarja Stanka Pušenjaka. Razložil nam je, da se manjša raztrganina sicer celi hitreje kot prerez, pa tudi veliko manj boleča je. Za prerez presredka se kljub temu odločijo zato, da bi preprečili hujše raztrganine z nepopravljivo škodo.

Dr. Pušenjak je za portal Bibaleze.si pojasnil še ostale podrobnosti v zvezi z epiziotomijo.

Ali je epiziotomija rutinski poseg pri porodu?

Epiziotomija pri nas nikoli ni bil rutinski poseg pri normalnem porodu, temveč se jo naredi po oceni babice oziroma porodničarja pri prehajanju plodove glavice preko presredka. Seveda ob oceni, da je verjetnost rupture presredka prevelika, da bi si upali tvegati. Skoraj vedno epiziotomija naredimo pri vaginalnem medeničnem porodu, kjer je to v funkciji zagotavljanja prostora za manipuliranje z otrokovo glavico, za katere rojstvo imamo po rojstvu trupa le omejeno količino časa.

Kakšne so posledice raztrganin, ki nastanejo, če babica presredka ne prereže?

Posledic raztrganin 1. in 2. stopnje praktično ni, so pa lahko hude posledice raztrganin presredka 3. in 4. stopnje, ki vključujeta raztrganje sfinktra (zapiralke) anusa in črevesa. To ob nedosledni ali nezadostni oskrbi oziroma ob bizarnih raztrganinah, ki jih sploh ni mogoče zadovoljivo popraviti, puščajo trajno inkontinenco plinov in blata, kar je lahko huda ovira za socialno življenje ženske. Namen epiziotomije torej ni preprečevanje vsake raztrganine, zlasti ne 1. in 2. stopnje, čeprav se rez v glavnem lepše celi kot raztrganina, temveč je glavni namen olajšati porod ogroženega ploda in/ali preprečiti raztrganino 3. ali 4. stopnje.

Okrevanje po raztrganini 1. in 2. stopnje je primerljivo z okrevanjem po manjši epiziotomiji, čeprav prerez presredka po porodu lahko boli bolj kot blaga raztrganina. Okrevanje po raztrganini 3. ali 4. stopnje pa je lahko zelo neprijetno tudi ob ustrezni oskrbi, saj ženska skoraj ves teden ne sme uživati prave hrane, odsvetujemo namreč odvajanje blata, pa tudi funkcija raztrganega sfinktra kljub ustrezni oskrbi ni zagotovljena.

Kako si lahko mamice lajšajo bolečine in kako naj rano negujejo?

Bolečine lajšamo s protibolečinskimi zdravili, bodisi pracetamolom, bodisi nesteroidnimi antirevmatiki, pomaga pa tudi hlajenje in sedeče kopeli v mlačni vodi oziroma blagih raztopinah različnih blažilnih čajev iz kamilic, hrastovega lubja ipd. Vsekakor odsvetujemo uporabo antibiotičnih praškov, smukca, pršil in krem, ker ti večkrat povzročajo več draženja in škode kot koristi.

Ali lahko porodnice epiziotomijo zavrnejo in ali jo babica naredi tudi brez privoljenja?

Pacient lahko v vsakem primeru zavrne vsak poseg na svojem telesu, opozoriti pa velja, da zdravstveno osebje posegov v glavnem ne dela iz drugih nagibov kot je strokovna ocena, da bo poseg koristil bolj kot škodil. Pri tem se sicer vsakdo lahko kdaj tudi zmoti, a vendarle vnaprejšna zavrnitev posega nosečnici v povprečju prinaša večjo možnost škodljivih kot koristnih posledic uveljavitve svoje osnovne pravice do zavrnitve posega. V skrajnem primeru s tem lahko ogrozi tudi zdravje in/ali življenje svojega otroka, sicer pa vsaj poveča možnost raztrganine 3. ali 4. stopnje presredka. Babica oziroma porodničar sta namreč izurjena, da strokovno ocenita verjetnost neugodnega razpleta poroda brez epiziotomije, zato je zavrnitev posega v tem primeru prej podobna igranju "pokra" s sposobnejšim nasprotnikom. Babica oziroma porodničar torej v glavnem računata s tem, da se porodnica prepušča njuni strokovni kompetenci v ustrezni izbiri odločitve za ter pravega časa in načina izvedbe posega.

Kaj pa vi priporočate?

Priporočam, da se nosečnice o epiziotomiji ustrezno informirajo že mnogo pred porodom ter da zaupajo v ustrezno presojo osebja, ki pomaga pri porodu. Priporočam tudi, da se nosečnica med porodom nauči sodelovanja z babico in da poskuša vsa njena navodila izvajati čim bolj skrbno in dosledno. To je hkrati tudi zagotovilo, da bo epiziotomija narejena le v primeru nuje, sicer pa je lahko že nesodelovanje pri porodu samostojen razlog za epiziotomijo v interesu otroka in nosečnice, kajti če nosečnica pri iztisu ploda pritiska v neprimernem času ali sploh ne pritiska, ko je to nujno, se potreba po prerezu presredka lahko močno poveča zato, da olajšamo hitrejše rojstvo ogroženega ploda, ali da se zaradi nenadzorovanega pritiskanja ne raztrga presredek bolj, kot bi se sicer. Ustrezno sodelovanje in samonadzor porodnice pri iztisu ploda je torej eden od najboljših načinov preprečevanja potrebe po epiziotomiji.

Kako negovati otečeni in razboleni del?