''To je čudež, ona je najino darilo,'' pravi Susan, ki je po enoletnem boju z rakom, po dveh operacijah in obsevanju postala mamica. Črnolasa Anna se je rodila 2. oktobra v porodnišnici v Liverpoolu.

Par protestantskih pastorjev prihaja iz Avstralije in Nove Zelandije, leta 2007 pa sta se preselila v Liverpool in tam postala župnika. Comiskeyeva pravi, da je britansko mesto pozitivno vplivalo nanju, v njem sta se počutila neustavljivo močna.
Susan je poskušala zanositi kar 22 let, odkar je poročena. Pravi: ''Ko so naju prijatelji in sorodniki spraševali, ali bova imela otroke, je mož vedno zatrjeval, da sva dojenčka že naročila, samo nama ga še niso dostavili.''

Rak na ščitnici

Pred 15 leti so Susan zdravniki odkrili tumor na ščitnici in bili so prepričani, da je to vzrok za njeno neplodnost. Ta naj bi ji preprečeval redno ovulacijo. A se je splačalo čakati ... Pri strokovnjaku za plodnost Nabilu Azizu je začela s terapijo, ki naj bi ji pomagala zanositi. Predpisal ji je tablete, ki so uravnavale njen mesečni ciklus in s tem povečale možnost za zanositev, vplivale pa naj bi tudi na krčenje tumorja.

Kljub temu so leta 2008 na pregledu ugotovili, da je zbolela za rakom na ščitnici. ''Bila sem šokirana, kajti zbolela sem za rakom, kljub temu da sem se držala terapije. Pomislila sem – minilo bo še eno leto brez možnosti zanositve.''

Šok

Susan je zaključila z zdravljenjem leta 2009, januarja tega leta pa se je zopet začela počutiti slabo. Ustrašila se je, da se je rak ponovno pojavil, saj ji je bilo iz dneva v dan bolj slabo. Po dveh mesecih pa je le pomislila, da je morda noseča. Opravila je test in skoraj omedlela, ko se je pokazal plus. Nikakor ni verjela, dokler ji tega ni potrdil še njen ginekolog. Končno sta se z možem lahko podala na novo življenjsko pot, na katero sta tako dolgo čakala. ''Jokala sva. Na začetku nisva novice zaupala nikomur, še vedno sva se spraševala, ali se nama to v resnici dogaja. Ko so za to izvedeli najini prijatelji iz cerkvene skupnosti, so začeli plesti otroška oblačila.''

Susan se je počutila blagoslovljeno, nikoli ni izgubila upanja, vedela je, da bo nekega dne Bog uslišal njene prošnje. Upa, da bo njena zgodba spodbuda drugim parom, ki želijo postati starši, naj vedno verjamejo in molijo, da se jim bo želja nekoč uresničila.