Albanija ali albansko Shqipëria, kar pomeni dežela orlov, je jugovzhodna država, ki meji na Črno goro, Kosovo, Severno Makedonijo in Grčijo. Pohvali se lahko z bogato zgodovino, saj so tu v antični dobi vladali in živeli Iliri, nato Slovani, Rimljani, Grki in Turki. Po drugi svetovni vojni je bila dolga leta zaprta komunistična država, ki je skrbno varovala svojega skrivnostnega duha in divjo naravo, po letu 1990 pa se je začela na veliko odpirati svetu. Albanija je dežela pravljične in razgibane pokrajine, neverjetne zgodovine in tradicije, mračnih zgodb krvnega maščevanja in rajskih divjih plaž. Dežela orlov je pravo doživetje nasprotij. Ceste so ponekod čisto solidne, drugod precej luknjaste, zavite in ozke, Na avtocesti boste srečali toliko mercedesov, BMW in audijev kot nikjer v Evropi, skoraj zagotovo pa tudi kakšno nasproti vozeče vozilo, trop ovac, kolesarje, konjsko vprego in prodajalce zelenjave ter zajcev.

Albanci so izredno gostoljubni, radi delijo, so temperamentni in topli ljudje. Prijazni domačini imajo gostoljubnost celo zapisano kot obvezo v svojem starodavnem zakoniku 'kanun'. Zavedni in ponosni na svoje državne simbole in zgodovino. Držijo skupaj. Delovni in iznajdljivi. So 'šiptarji', trgovci in prekupčevalci. Turistov so (zlasti v notranjosti države) neizmerno veseli in se na vse pretege trudijo pokazati v čim lepši luči. Še največja ovira med popotovanjem po Albaniji je lahko jezik, saj jim je angleščina precej tuja, prav tako niso eksperti niti v srbohrvaščini ali nemščini. A na koncu se vse lahko zmenite – če ne drugače, pa z rokami. Tudi za otroke bo dobro poskrbljeno na vsakem koraku, saj jih Albanci tako rekoč obožujejo. V restavracijah in namestitvah se bodo vedno potrudili, da jim bo kar najbolj udobno, prav tako jih ne bosta motila njihovo razgrajanje in živahnost – v nasprotju s številnimi destinacijami drugod po Evropi, kjer sicer otroke radi vidijo, ne pa tudi slišijo.

Za vsakogar nekaj

Gre za državo, ki je tako raznolika in pestra, da bo zagotovo vsak našel nekaj, kar mu bo všeč: pohvali se lahko z več kot 400 km morske obale, katere del meji na toplo Jonsko morje, preostanek pa pripada Jadranskemu morju. Poleg tega dežela orlov vabi v prelepe naravne parke med gorskimi vrhovi in kristalnimi jezeri. Albanska kulinarika je le streljaj iz hotelskih kompleksov sorazmerno poceni, je preprosta, a zelo okusna. Čutijo se vplivi italijanske kuhinje, pa tudi grške in turške kulinarike. V osnovi gre za balkansko kuhinjo, toda za razliko denimo od srbske ali bosanske je precej bolj lahkotna, saj uporabljajo veliko zelenjave. Slovenci za potovanje v to državo ne potrebujemo vizuma, prav tako ni pričakovati večje gneče na mejnih prehodih. Njihova uradna valuta so leki, ki jih je najbolje menjavati kar pri njih. Na potovanje je priporočljivo s seboj imeti gotovino, ker so bankomati (razen v prestolnici in večjih hotelskih naseljih) bolj redki, pa še tisti, ki so, so pogosto v okvari.

Načinov, kako potovati v Albanijo, je več. Najhitreje boste tja prišli z letalsko povezavo do glavnega mesta Tirana, kjer lahko najamete avtomobil ali se do želene destinacije odpravite z avtobusom ali minibusom, ki jih okrog letališča kar mrgoli. Za ceno se lahko v večini primerov dogovorite na kraju samem ter se že kar na začetku preizkusite v barantanju. Druga možnost je, da se na počitnice odpravite z avtobusom, kar pa bo z otroki precej težje izvedljivo, saj bodo težko toliko ur pri miru. Tretja in med slovenskimi družinami najbolj priljubljena možnost potovanja proti jugu Balkana, pa je osebni avtomobil. Do Albanije vodi več poti, med najbolj priljubljene pa sodijo: neposredno preko Beograda, z morebitnim obvozom v Ohrid, ali pa po črnogorski strani do Skadarskega jezera (z obveznim vmesnim postankom v Sarajevu, seveda). Prav tako obstaja možnost, da v državo vstopite po morju, in sicer z nočnim trajektom iz katerega od italijanskih pristanišč.

Pomembna prednost Albanije je tudi ta, da se lahko odločite za več načinov dopustovanja: lahko poležavate na plaži, se podate na potep po notranjosti dežele in si ogledate naravne ter kulturne znamenitosti ali izberete kombinacijo obojega. Tisti, ki so Albanijo že obiskali, se upravičeno sprašujejo, zakaj je trajalo kar 20 let, da se je zarisala na turistični zemljevid. Pravzaprav je prav zaradi svoje izoliranosti v preteklosti ohranila nedotaknjeno naravo in pristnost. V zadnjih letih so zaradi različnih dogodkov številne sredozemske države, ki so bile leta in leta med najbolj priljubljenimi turističnimi destinacijami, doživele drastičen upad turistov. Teroristični napadi, begunska kriza, finančni zlom, politične krize – vse to je povzročilo, da so turisti začeli iskati alternativne destinacije. In med drugim odkrili Albanijo, ki se je prav v tem času začela bolj odpirati v svet.

V Albanijo na morje!

A napredek je že naredil svoje in Albanija tako danes ni več tako poceni destinacija, kot je bila še pred nekaj leti. Cene hotelskih nastanitev se vztrajno bližajo tistim v sosednjih državah, predvsem zato, ker povpraševanje že presega ponudbo. Ob obalah se sicer veliko gradi, posledično pa je na nekaterih delih tudi kar precej umazanije ter vsesplošnega kaosa. A prav ta nedovršenost, navidezni kaos in sproščenost je tisto, kar daje Albaniji neki svojevrsten čar. Ne glede na vse se država trenutno še vedno razvija, zato tam še vedno ni takšnega množičnega turizma, kot ga poznajo v nekaterih drugih državah v regiji – denimo na Hrvaškem in v Grčiji. Albanci se radi pohvalijo, da imajo 300 dni na leto sonce in dve morji. Na severu se lahko kopate v Jadranskem morju, kjer je morje plitkejše in so plaže peščene, na jugu pa v Jonskem morju, kjer je morje globlje, plaže pa prodnate in skalnate.

Če si dopust predstavljate kot ležanje na plaži, je za to več kot dovolj krajev. Med najbolj priljubljenimi so denimo plaže v mestih Dhermi, ki se lahko pohvali s turkiznim morjem in belimi kamenčki, plaža v Gjipeju, ki se skriva med gorami in bo navdušila vse, ki si želijo miru, dostopna pa je samo peš, pa plaži Livadhi in Potami v albanski rivieri (ta leži med morjem in reko) ter plaže v med slovenskimi turisti zelo priljubljenem Draču, ki je zanimivo tudi z zgodovinskega vidika, saj staro mestno obzidje varuje enega večjih rimskih amfiteatrov, kjer se je odvijala bitka med Cezarjem in Pompejem. Potem je tu še kar 7 kilometrov dolga peščena plaža v mestu Borsh, ki jo obkrožajo gorski vršaci, pa plaže v največjem obmorskem mestu Vlorë, kjer se lahko iz pristanišča zapeljete do zalivov Karaburun in Sazan in ne nazadnje v Ksamilu na skrajnem jugu, ki velja za pravi jonski biser in ga obkrožajo turkizno morje ter trije manjši otočki, je pa le dobrih 10 kilometrov stran od grškega otoka Krfa. Nastanjeni ste lahko v hotelu, apartmaju ali kampu, brez težav pa boste tudi zadnji hip našli kakšno zasebno namestitev, ki jih ljudje s tablami v rokah ponujajo kar na poti do obmorskih krajev.

Plaže so v nekaterih krajih urejene bolj, v drugih manj. Dodatnih aktivnosti za otroke je bolj malo, na večjih plažah imajo igrala in kakšen tobogan, ponekod so plaže urejene tako, da malčki lahko varno skačejo v vodo. Čeprav velja, da je voda iz pip čista, je zlasti pri otrocih glede na umazanijo in odpadke v vodah bolje uporabljati ustekleničeno. Pred potovanjem se je dobro pozanimati tudi, kakšen je dostop do morja – marsikje je morje globoko že takoj na začetku, dostop pa otežujejo velike skale, zato za otroke take plaže niso najbolj primerna izbira. Poleg tega bo zlasti na jonskih plažah verjetno potrebna obutev za v vodo, saj so plaže iz belih kamenčkov, ki so sicer gladki, a vseeno lahko predstavljajo oviro za brezbrižno tekanje sem ter tja. Prav tako nikar ne pozabite na ustrezno zaščito pred soncem (pokrivala, oblačila z rokavi, kreme z visokim zaščitnim faktorjem ...), saj je veliko plaž tako rekoč povsem brez naravne sence.

Raj za ljubitelje naravnih lepot

Poleg brezskrbnega poležavanja na plaži pa se Albanija ponaša tudi s kopico naravnih in kulturnih znamenitosti, ki se jih vsekakor izplača obiskati in si tako pričarati nekoliko aktivnejši dopust. Takoj na severu ne gre izpustiti albanskega dela Skadarskega jezera. Velja za največje jezero na Balkanu, ime pa je dobilo po kraju Skadar v Albaniji, po katerem se vam izplača sprehoditi in poskusiti njihov izvrsten sladoled. Izlet na to točko velja za popolno destinacijo vseh, ki so željni aktivnega turizma in pustolovščin. Samo jezero je posejano z več kot 50 manjšimi otočki, do katerih vas bodo rade volje zapeljali domačini s čolni, cena pa je odvisna od tega, kako zelo ste vešči barantanja. Obvezna točka ogleda je most Ura e Mesit, ki je pravi dragulj turških graditeljev. Sicer je struga reke suha, a to ne zmanjša njegove lepote in edinstvenosti. Za piko na i se lahko povzpnete še na grad Rozafa, ki bdi nad mestom. Gre za ohranjeno srednjeveško utrdbo, ki je precej bolje ohranjena kot utrdba Drisht nad istoimenskim mestom v bližini.

Albanija je gorata in ima kar nekaj dvatisočakov, ponaša se tudi s številnimi rekami in naravnimi jezeri. Če ste ljubitelji gora, se lahko odpravite na družinam prijazen pohod v dolino Teth, ki leži v Prokletijah, kamor se sicer lahko odpravite tudi z avtomobilom, a je pot zelo ozka in neurejena. Na poti si lahko ogledate slapove, v dolini pa stolp, kamor so se moški nekoč zatekali pred krvnim maščevanjem. Celotni družini bo zagotovo v nepozabnem spominu ostal tudi sprehod ob reki Drini, kjer bodo otroci lahko občudovali različne vrste ptic in druge divje živali, ki so si poiskale dom na tem koščku sveta. Šli boste mimo osupljivih kanjonov in edinstvenih skalnatih pečin na evropskih tleh, ki jih nikar ne pozabite ujeti v fotografski objektiv. Za avantur željne družine bo kot nalašč tudi obisk nacionalnega parka Butrint, ki je uvrščen na seznam Unescove kulturne dediščine in v središču katerega je velika modra laguna. Tam se bodo tako otroci kot odrasli lahko iz prve roke veliko naučili o bronasti dobi ter občudovali neokrnjeno naravo. Med zanimivimi nacionalnimi parki Albanije velja omeniti še nacionalni park Llogara, ki je posut s starimi borovci, z vrha prelaza v njem pa se odpira čudovit razgled na morje.

Tirana – mesto neverjetnih kulturnih razsežnosti

Zagotovo se ob obisku Albanije izplača kak dan preživeti tudi v glavnem mestu Tirana, skozi katero teče reka Tiranë in ga je leta 1614 ustanovil osmanski general Sulejman Paša. Mesto se razvija v moderno evropsko prestolnico, a ohranja tudi zgodovinsko vrednost. Sprehodite se lahko do velikega glavnega trga, na katerem se v vsej svoji veličini bohoti kip Skenderbeua, našli pa boste tudi star urni stolp, ki velja za simbol mesta. Obiskati se izplača še bližnjo mošejo Et'hem Bey, v kateri so slike, na katerih so upodobljene zgradbe, kar za islamski svet ni značilno. Prav tako se izplača obiskati tudi muzej narodne zgodovine, ki je zlahka prepoznaven zaradi ogromnega mozaika, ki stoji na pročelju. Vsebuje veliko artefaktov, ki segajo od antičnih časov do režima Hodža, ima pa tudi oddelek, namenjen posebej otrokom za brezmejne možnosti spoznavanje zgodovine na zabaven način. Otroci bodo zagotovo uživali tudi med ogledom muzeja Bunk Art 2, ki se razteza v predorih pod mestom. Tu si je prejšnji režim ustvaril zaklonišča. V muzeju so prikazani dokumenti iz prejšnjega sistema, tehnike vohunjenja, razni zapisi in podobno.

Med sprehodom med stanovanjskimi bloki območja Blloku v prestolnici boste našli nekatere izmed najboljših kavarn Tirane ter pester nabor trgovin in restavracij. Tukaj je tudi vila nekdanjega diktatorja Enverja Hodže, čigar grob lahko obiščete na pokopališču Sharra, prepoznali pa ga boste po sivo-črni barvi in dvoglavem orlu na vrhu. Ne spreglejte niti bivšega mavzoleja Enverja Hodže, ki je zgrajen v obliki zanimive piramidne stavbe, ki je danes v uporabi kot Kulturni center. V času komunizma je bilo območje Blloku rezervirano izključno za vladne uradnike in ni bilo dovoljeno, da se v ta del naselijo občani brez visokih funkcij. Ta del so za javnost odprli leta 1991 in je postal priljubljena destinacija za mladino iz Tirane. Če bi se raje umaknili v naravo in otrokom pustili brezmejne možnosti igranja, se lahko odpravite do parka Tirana ob umetnem jezeru, 230 hektarjev velike površine, na južnem delu mesta, ki obsega številne znamenitosti, kot sta predsedniška palača in spomenike znanih albanskih osebnosti. Prav tako se lahko ustavite še v Rinia Parku, pa v živalskem vrtu in na pokopališču mučenikov, kjer so pokopani ostanki 900 partizanov, ki so se borili za Tirano in kjer stoji 12 metrov visok kip Matere Albanije.

Na svoj račun bodo prišli pohodniki, ljubitelji gradov in zgodovine

Iz obmorskega mesta Drač, kjer si mimogrede lahko ogledate arheološki muzej, se lahko na izlet odpravite v majhno zgodovinsko mestece Kruje s srednjeveško utrdbo, ki naj bi veljalo za središče albanske mafije, a v vsakdanjem življenju njene prisotnosti ni čutiti. Tako se je več kot varno odpraviti do gradu, kjer se lahko poučite o zgodovini države in življenju Skenredbeua, ki je vodil upor proti Turkom. V okolici gradu je veliko trgovinic s spominki, poskrbljeno pa je tudi za osvežitev. Med zanimivejšimi albanskimi kraji velja omeniti še mesto Korça na jugovzhodu države, kjer je eno večjih arheoloških nahajališč Tuma e Kamenices. In če se boste potepali po južni Albaniji, se poleg obmorskega mesta Ksamil lahko ustavite še v bližnjem Sarandeju, ki je znano obmorsko letovišče, a je v poletnih mesecih pogosto preveč obljudeno. Veliko bolj vam zato priporočamo obisk modre luknje oziroma Blue Eye, naravnega vodnega izvira in edinstvenega naravnega pojava v bližini mesta Muzinë v pokrajine Vlore, kjer mrzla modra voda v globino sega več kot 50 metrov. Za osvežitev bo dovolj že namakanje nog, pri plavanju pa je treba zaradi hladu in globine biti zelo previden – zlasti pri majhnih otrocih.

Na svoj račun bodo v Albaniji zagotovo prišli tudi ljubitelji gradov. Vsekakor ne gre izpustiti izleta na grad Berat, edinstveno utrdbo, ki se razteza na 10 hektarjih in kjer še vedno domuje okrog 100 družin, večinoma vodičev po okolici okrog 2.500 let stare utrdbe, ki se ponaša z izjemnimi razgledi na mesto pod njim. Nič manj slikovita ni podoba mesta Gjirokaster, ki se ponaša z gradom s petimi stolpi, lepimi hišami in trdnjavo z vojaškim ter krajevnim muzejem, v katerem boste našli tank, letalo, topove pa tudi ostalo orožje – vsekakor vredno ogleda, sploh za otroke. Vsekakor odličen primer starega otomanskega mesta, ki vas bo tako rekoč posrkalo par stoletij v preteklost. 

Med popotovanjem po Albaniji vam bodo v oči skoraj zagotovo padle tudi majhne betonske kupole, ki kukajo s hribčkov – gre za vojaške bunkerje, ki so posejani po vsej državi. Nastali so v času komunistične oblasti in veljajo za simbol današnje Albanije. V strahu pred napadom zunanjih sovražnikov jih je za obrambo države ukazal zgraditi diktator Hodža. Po nekaterih ocenah je teh betonskih bunkerjev še vedno od 300 do 400 tisoč, a nikoli niso zares služili svojemu namenu – obrambi pred jedrskim napadom. Danes so bunkerji večinoma zapuščeni ali pa jih ljudje uporabljajo za vinske kleti, kavarne, shrambe za orodje in celo stanovanja. Vsekakor nekaj, kar si je vredno ogledati od blizu in nad čimer bodo zagotovo navdušeni tudi najmlajši!

Viri, uporabljeni pri raziskovanju: TripAdvisor.com, Parenthood4ever.com, Inspirock.com, Expedia.co.uk, Lonelyplanet.com, Littlenomads.com, Theculturetrip.com, Panacomp.net, Albania.al, Visit-albania.com, Touropia.com, Mywanderlust.pl, Responsibletravel.com