V Labin smo se odpravili po večerji, ko je sonce začelo počasi zahajati. Od meseca smo bili oddaljeni 17 km in vožnja po cesti, ki je bila sicer zelo ovinkasta, je minila en dve tri. Želeli smo parkirati nekje v središču, a je bilo vse zasedeno, tako da smo se zapeljali iz centra, kjer je ogromno parkirišče. Otroka sta že začela jamrati, kako dolgo bosta morala hoditi, preden bomo prišli do znamenitosti. Toda na našo srečo je mimo pripeljal turistični vlakec, ki se je ustavil. Prijazni voznik nas je povabil na brezplačno vožnjo (sicer bi morali odšteti malo več kot en evro po osebi). In še eno družino zraven. Kaj takšnega ne doživiš vsak dan! Noro. Otroka sta vreščala od navdušenja!!! 

Labin, ki je severozahodno od Rabca, leži na hribčku, bohoti se s starim naseljem. V nekem turističnem vodiču smo zasledili, da obstaja tudi novejši del, ki se imenuje Podlabin in je rudarsko naselje. Prav tako smo prebrali, da je nekoč mestece pripadalo Benetkam in se je zaščitilo pred sovražniki z obrambnim zidom, ki ga lahko vidimo še danes.

Med sprehodom po uličicah smo naleteli na mestna vrata iz 15. stoletja, na fasadah smo lahko opazili renesančne detajle in baročne okraske. Z razgledne točke smo imeli izjemen razgled in če smo se prav orientirali, mislim da smo videli Rabac. Podnevi pa bi lahko videli še Kvarner, Gorski Kotar, Velebit in Prklog. No, nastalo je kar nekaj družinskih fotografij, sicer ne najboljše kakovosti, ker svetloba ni bila prava in ker smo se več čas hihitali. Vstopili smo tudi v eno izmed galerij, kjer so imeli prav takrat odprtje razstave.

Seveda smo si ogledali tudi ponudbo v majhnih trgovinicah in naleteli na kar nekaj zanimivih rokodelskih izdelkov. In tudi tukaj smo naleteli na prijazne prodajalce. Nikakor ne maram takšnih, ki mi nekaj vsiljujejo, ampak takšnih, ki na korekten način ponujajo svoje izdelke. Pa če se odločim kupiti ali ne.  

Kot pravi turisti smo si tudi mi po ogledu privoščili osvežitev v eni izmed slaščičarn na trgu. Cene so bili dejansko nižje, kot so pri nas. Za sadno pijačo, ki jo lahko dobimo tudi v naših gostinskih lokalih, smo odšteli 1,50 EUR, med tem ko bi pri nas dali več kot 2 EUR. Prijazna natakarica nam je še prinesla vodo za psička in tudi malce pokramljala z nami, čeprav se ji je mudilo.

Skratka, vsi smo mestece ocenili za odlično. Z možem celo razmišljava, da bi si ga podrobneje ogledala za obletnico poroke. Poročam, če odkrijeva kakšen romantičen kotiček ...