Pri prvem je bil porod skoraj takšen kot pri drugemu. Pri obeh sem imela carski rez. Prvi je bil po priporočilu, drugi pa moja odločitev. Pri prvem korenjaku sem zanosila takoj, medtem ko sem za drugega fanta potrebovala IVF.

Še vedno ga sprašujem, zakaj sem te čakala tako dolgo. Rečem mu moja pikica. Nikoli ne bom pozabila, ko so mi vstavili zarodek in ga pokazali na ekranu. Čisto mala pikica, za katero nisem verjela, da bo sedaj pihala že deveto mini svečko.

Porod je bil super v Slovenski bolnišnici Novo mesto. Zjutraj sem prišla v bolnišnico, kjer so mi nastavili kanilo in uredili vse potrebno. Anesteziologinja je bila ženska. Bila je tako nežna in prijazna. Ker sem bila budna skozi porod, me je ves čas ogovarjala in božala po laseh.

Ko so mi ga pokazali, so na dan prevrela čustva, katera sem zadrževal skozi celoten postopek IVF. Bila sem tako vesela, da sem dočakala svojo pikico. Vsi smo bili tako veseli, da smo zmagali štiriletni boj.

Še vedno premalo govorimo o IVF. Ker sem doma že imela enega otroka, sem velikokrat dobila vprašanje - a IVF? Kako pa to? Ker prvi ni bil. Počutila sem se, kot da delam kaj narobe, ker sem se odločila, da grem skozi ta postopek, čeprav že imam doma enega korenjaka.

*Fotografija je simbolična. Porodno zgodbo smo prejeli na Facebooku v zasebnem sporočilu, kontakt hranimo v uredništvu.