Gre za najbolj očitno obliko nasilja, ki vključuje fizična dejanja, s pomočjo katerih nasilnež dobi moč in nadzor nad svojo žrtvijo. Takšni otroci so običajno večji, močnejši in bolj agresivni od svojih sovrstnikov. Primeri fizičnega ustrahovanja vključujejo brcanje, udarjanje, boksanje, klofutanje, lasanje, ščipanje, zvijanje okončin in podobne telesne napade. Za razliko od ostalih oblik nasilja je fizičnega najlažje in najhitreje prepoznati, prav tako je bilo tovrstno nasilje v preteklosti deležno največ pozornosti.

Verbalno nasilje

Storilci verbalnega ustrahovanja za nadzor in moč nad drugimi uporabljajo besede. Gre za neusmiljeno poniževanje in omalovaževanje drugega z namenom prizadeti ga. Nasilneži svojo žrtev običajno izberejo na podlagi videza, vedenja in dejanj. Pogosto ciljajo na sovrstnike, ki prihajajo iz socialno šibkejšega okolja in so manj samozavestni. Verbalno ustrahovanje je pogosto težko prepoznati, saj se napad zgodi običajno takrat, ko odraslih ni v bližini. Še vedno pa se vse prevečkrat dogaja, da se odrasli v otroke ne želijo vmešavati in njihove besedne spopade jemljejo kot del njihove ’igre’ oz. odraščanja. A pozor – verbalno nasilje je treba jemati zelo resno, saj ima lahko trajne posledice na razvoj otroka.

Tudi relacijska agresija je oblika nasilja, ki je pri učiteljih in starših pogosto spregledana. Gre za socialno manipulacijo, pri kateri želijo nasilneži sabotirati družbeni položaj sovrstnikov in jim škodovati. Pogosto je vključeno izsiljevanje, širjenje neresnic, manipuliranje s situacijo in zloraba zaupanja. Cilj nasilnežev je povečati njihov družbeni položaj z nadzorom ali nasiljem druge osebe. Dekleta pogosteje uporabljajo relacijsko agresijo kot dečki, v večji meri je prisotna med petim in osmim razredom osnovne šole. V tem primeru pride v odnosu do drugih do draženja, žalitev, ignoriranja, izključevanja in ustrahovanja. Čeprav je relacijska agresija statistično gledano še vedno najpogostejša v srednji šoli, ni omejena le na to obdobje, ampak tudi še kasneje. Tudi v odraslosti nekateri nasilneži sodelujejo v relacijskem nasilju, zlasti na delovnem mestu.

Kibernetsko nasilje

Kadar otrok/najstnik uporablja internet, telefon ali drugo vrsto tehnologije z namenom nadlegovanja, grožnje in sramotenja drugih, to imenujemo kibernetsko nasilje. Primeri spletnega ustrahovanja vključujejo objavljanje in pošiljanje neprimernih fotografij in besedil. V današnjem času gre za zelo razširjeno obliko nasilja, nasilneži pa lahko nadlegujejo svoje žrtve s precej majhnim tveganjem, da bodo kdaj tudi zares ujeti. Pogosto gre za vsebine, za katere niti približno nimajo poguma, da bi jih delili iz oči v oči, zaradi skrivanja za tehnologijo pa se počutijo anonimne in zaščitene. Prav zaradi vsega naštetega je spletno nasilje lahko zelo neugodno in surovo.

Spolno nasilje

Pri spolnem nasilju gre za ponavljajoča se ponižujoča spolna dejanja, kot so spolne žalitve, vulgarni komentarji in kretnje, dotikanje, spolni predlogi, nadlegovanje s pornografskimi vsebinami. Sem sodijo še komentarji o videzu, privlačnosti, spolnemu razvoju sovrstnice ali sovrstnika. V skrajnih primerih se zgodi tudi spolni napad. Dekleta so pogosteje tarča spolnega nadlegovanja s strani dečkov, v nekaterih primerih tudi s strani sovrstnic. Pri slednjih gre za različne spolne žalitve in ponižujoče komentarje glede videza. Med spolno nasilje uvrščamo tudi sexting – pošiljanje in širjenje razgaljenih fotografij in besedil s spolno vsebino.

Prirejeno po člankih na Psycentral.