Mit: 'Takoj boš vedela, kaj pomeni otrokov jok, boš videla ...'

"Vsaka mama že po otrokovem rojstvu ve, kaj otrok potrebuje ... to enostavno veš, saj je v naši naravi," pravijo nekatere mamice. A ni tako zelo enostavno. Otrok lahko joče zaradi lakote, nelagodja, zaspanosti, bolečine, pomanjkanje bližine in povsem nemogoče je, da bi mamica že v samem začetku vedela, kaj otrok potrebuje. 

Običajno preteče kar nekaj časa, da mamica vzpostavi tako močan stik, da začne prepoznavati njegove signale oz. načine oglašanja, stokanja, jokanja, mimike. Dejstvo je tudi, da vsak otrok komunicira na njemu lasten način. Pomembno je, da se nanj odzovemo in skušamo ugotoviti, kaj potrebuje – to je vsa modrost. Zato so občutki krivde odveč, če v prvih mesecih še ne prepoznavamo otrokovih potreb. Vsak dan znova se naučimo česa novega, kar nas preseneti in odstre novo skrivnost materinstva.

Mit: 'Otrok vaju bo s partnerjem absolutno zbližal.'

Morda. Otrok v odnos prinese čisto nove dimenzije. Partnerja oz. zakonca najdeta nov pomen, smisel, zavezo in spoštovanje drug do drugega. A takšni pari so največkrat že pred nosečnostjo povezani in ji prihod otroka le še bolj utrdi v ljubezni. Partnerstvo doživljajo kot ekipno sodelovanje, zato jim novi izzivi starševstva ne vnesejo veliko stresa. 

Pari, ki pa ostajajo skupaj zaradi neželene nosečnosti ali pa je med njimi veliko sporov, nepredelanih čutenj, se bodo zelo verjetno (!) tudi po prihodu otroka soočali s težjimi čustvi, konflikti, usklajevanjem. Svoje naredi pomanjkanje spanja, reguliranje otrokovih potreb in čustev, pretekli način življenja se obrne na glavo, partnerske težave pa se tako le še povečajo ali izbruhnejo še dodatne.

Mit: 'Starševstvo zahteva popolnost, drugače nismo dobri starši.'

Največji mit, s katerim se obremenjuje marsikatera mama, je, da ni dovolj dobra mama – da bi bila lahko še boljša in da bi lahko stvari naredila drugače – tako kot druge 'super' mame. A vedite, da je vsaka mama super mama svojemu otroku. Bistvo se skriva v tem, da se vsak starš trudi po svojih najboljši močeh; da otroku nudi potrebno ljubezen in ustrezne meje, ki jih potrebujejo za občutek varnosti. Vsak otrok je največji učitelj, ob katerem se starši vsakodnevno naučimo nekaj novega. Pomembno je le, da smo čim bolj v stiku s seboj, da lahko tudi otroka čutimo čim globlje in iskreno.

Mit: 'Zaupaj v materinske nagone, pa bo vse v redu.'

Včasih so se ženske lahko dejansko učile ena od druge. Skupaj je živelo več generacij, deklice pa so med odraščanjem opazovale svoje prednice in se, zavedno ali ne, od njih učile ter razvijale svoje materinske nagone. Dandanes je to zelo redko oz. tega ni več, zato je od vsake posameznice odvisno, koliko je v stiku s seboj. 

Velja, da več kot imamo pred prihodom otroka razčiščenih preteklih vsebin (nefunkcionalni vzorci, konflikti z bližnjimi, zavedanje tega, kar nosimo v sebi ...), bolj pomirjeni smo s seboj. Posledično bomo veliko lažje čutili tudi otroka in vse, kar se z njim dogaja.

Mit: 'V trenutku, ko ga boš zagledala, ga boš vzljubila.'

Gre za enega največjih mitov, zaradi katerega mnogo mamic občuti krivdo. Rojstvo otroka je velik dogodek, ki ni vedno povezan s takojšnjo intenzivno 'zaljubljenostjo' v otroka. Številne mamice lahko več dni, tudi tednov ali mesecev ne zmorejo začutiti svojega otroka. Čustva se lahko razvijejo šele kasneje, skozi čas. S tem ni nič narobe, saj odnosi potrebujejo svoj čas.

Vir: ScienceDirect; Maternity