Juhuhu za začetek šole! Moje tri srčke imam rada do Lune in nazaj, pa še dvakrat naokoli. Ampak po dveh mesecih njihovih počitnic sem komaj čakala dopoldne brez njih.

Tako kot se spodobi, sva jih zjutraj z očkom lepo pospremila novim dogodivščinam naproti. Matevža v drugi razred, Matica še zadnje leto v vrtec in Mijo k novim vzgojiteljicam. Nato sva se z roko v roki na hitro odločila, da si bova privoščila umirjeno kavico v lokalni gostilni. Brez "Pazi, da ne boš polil", "Daj noge dol z mize", "Normalno se usedi" in/ali/oziroma "Ne steguj se čez mizo!" Prijalo nama je. Bolj malo sva govorila.

Pozneje sem bila dogovorjena na tortici s prijateljico (mamico dveh šolarjev). Vsaka je pojedla dva koščka, spodobi se za prvi šolski dan. OK, priznam, zraven je bila še kepica čokoladnega sladoleda, ampak pustimo podrobnosti.

Med dolgimi poletnimi počitnicami je Mija doživela kar nekaj pomembnih življenjskih prelomnic. Podnevi nima več pleničk. Spoznala je, da kakati na stranišče sploh ni tak bavbav, kot se ji je sprva zdelo. Nehala se je dojiti, ker je "škratek Mlekec nujno potreboval mamino mleko za njegove lačne prijateljice miške". Za normalno življenje ne potrebuje več dude. Namreč, na morju se je v naš apartma prikradel "čarobni rakec Dudek. Dudo je odnesel mavričnim ribicam, ki so jo prenesle majhnim delfinčkom sredi morja. Zdaj se veselo igrajo z njo tam nekje okoli Kornatov." V zahvalo so ji naslednji dan med njene igrače pomešali čudovito školjko, tisto lepo morsko uho. Bila je navdušena in nekaj časa je hodila spat z njo v rokici.

Manj srečna je bila, ko je bilo treba po skoraj dveh mesecih znova v vrtec. K novima vzgojiteljicama v nov oddelek. Sicer se je razveselila nekaj starih sošolcev, "ampak doma pri mamici je lepše kot pri njih". Že zjutraj med prebujanjem na postelji je izjavila: "Ne grem v vrtec!" Po krajšem pregovarjanju se je vdala in se uredila.

Seveda je bila tudi Mija na robu solz, zato sem jo karseda hitro preobula v copatke, jo vzela v naročje, jo poljubila in ji na uho šepnila: "Rada te imam in nikomur te ne dam. Uživaj v vrtcu!" Na hitro sem jo oddala v roke vzgojiteljici in odšla.

Popolnoma nič me ni skrbelo. Saj ... roko na srce - v vrtcu jim je luštno. Imajo ogromno igrač, dejavnosti in igre na prostem. Poslušajo pravljice, pojejo, plešejo, rišejo, packajo ... Doživijo vse živo. In vzgojiteljice! Krasne, mlade, potrpežljive. Resnične super ženske, saj ni enostavno poskrbeti za deset in več otrok naenkrat. Sama !TRI! mnogokrat komaj obvladam in bi včasih najraje pobegnila nekam na samo. Za nekaj dni.

Matic. Zadnje leto hodi v vrtec in v šolo je šlo večinoma njegovih vrtčevskih "sošolcev". V prejšnji skupini je bil med najmlajšimi in v vrtcu so od okoli 20 otrok ostali le trije. Vsaj navzven se ni preveč obremenjeval, begalo ga je le, "ker sta šla Tian in Lina v šolo, čeprav sta manjša kot on. To ni pravično."

2. septembra zjutraj sem ga morala kar pol ure prositi, naj vendarle odpre oči, vstane, si umije zobe, se obleče in obuje. Po pol ure sva dosegla kompromis, da sem mu zobno krtačko prinesla v posteljo in da sem mu obula eno nogavico. Majhne zmage vodijo do velikih. V "samo" 10 minutah se je oblekel, čeprav izredno nerad "spet to srajco".

Super je, ker drugarček Matevž menda letos ne bo imel delovnih sobot. In super je, ker je njegova učiteljica skrajno simpatična. Ima jo zelo rad in posledično mu je všeč tudi šola. "Še bolj kot vrtec," mi je zadnjič dejal. Hvaležna in vesela sem, naj bo tako tudi v prihodnje.

Vem, da ga bom morala tudi letos držati nazaj pri izbiri krožkov in da ga bom skušala – nasprotno – spodbuditi, naj se vendarle prijavi na vsaj enega od tekmovanj. Mogoče. Po eni strani ga razumem, da se mu ne da, po drugi strani pa vem, da bo vesel morebitnega uspeha.

Na roditeljskih sestankih sem med drugim izvedela, da vzgojiteljice ne smejo odstraniti klopa in da me bodo poklicali, naj pridem iz službe, če bo imel moj otrok prisesanega nase. Pa tudi če bodo pri njem opazili uši in – seveda – če bo zbolel. Eden od staršev je modroval, da lahko vsak kadar koli gre iz službe, razen privatnik. "???" Ne vem, ali je čisto res. Kaj pa medicinska sestra, trgovka, učiteljica? Ali pa morda vzgojiteljica, ki pazi njegovega otroka? Nekateri res vidijo svet črno-belo.

Eno od mamic je skrbelo, da je enourna vožnja z avtobusom do želene destinacije za vrtčevsko ekskurzijo za njenega petletnega sinčka predolga in prenaporna. Jaz navijam, da bi jih odpeljali čim dlje, da jih bomo lahko čim pozneje prišli iskat. Da jih bomo lahko dooolgooo časa pogrešali in da bo snidenje še bolj sladko. Vmes pa se sprašujem, kako njen sin preživi vožnjo na dopust, če gredo na primer na morje?

Gremo dalje. Na srečo so zdaj tudi uradno prepovedana kakršna koli darila za sošolce za rojstni dan. Da, prav ste prebrali. Nekateri starši so na znake otrok iz istega oddelka nastavili darilne vrečke, ko je imel njihov otrok rojstni dan. Ne samo na primer bombon, liziko ali balon, temveč vse našteto, pa še kakšno čokoladico, avtomobilček in/ali figurico junaka. Vsem! Verjetno so imeli kar precej dela, da o stroških niti ne govorimo. Zdaj so ravnatelj, učitelji in vzgojiteljice ugotovili, da gre za socialno razslojevanje otrok, česar ne bodo dopuščali. Se strinjam in takoj podpišem. Ker sem ena od mamic, ki se mi je vse skupaj resnično zdelo absolutno preveč.

Izpolniti sem morala nešteto soglasij, da sploh lahko hodijo v šolo in vrtec. Vse po trikrat. Med drugim dva soglasja zaradi uši, in sicer da dovolim pregled lasišča vzgojiteljicam in tudi neki zunanji strokovni delavki. Obkrožila sem, da soglašam. Menim namreč, da ne gre za prevelik poseg v otrokovo zasebnost. Če jim lahko brišejo ritke, jim po mojem lahko tudi pogledajo laske, kajne?

Znova sem predstavnica sveta staršev. Dvakrat letno bom šla na sestanek in na koncu bom starše povprašala, kako bi se zahvalili vzgojiteljicam, ker so tolerirale naše sončke. Na sejah bom poslušala "pritožbe zaradi strašno hudih težav staršev, ker je njihov otrok za pusta dobil samo pol krofa in ker so morali popoldne čistiti blatne čevlje, saj jih vzgojiteljica ni prej obvestila, da nameravajo dopoldne ven na igrišče".

Zanimivo in zabavno bo, ne dvomim. Samo pomislim na dvojne podpise na soglasjih in vem, da bo imel ravnatelj veliko dela.