45-letna Brooke Shields je ameriška igralka, pisateljica in manekenka. Ima dve hčerki, sedemletno Rowan Frances in tri leta mlajšo Grier Hammond, obe pa je rodila svojemu drugemu možu Chrisu Henchyju. Z njim se je poročila aprila 2001, dve leti po ločitvi od nekdanjega teniškega asa Andreja Agassija.

Veliko se je naučila od mame …

Brooke ni imela najbolj lahkega otroštva. Svoje mame se spominja kot: “... nore alkoholičarke, večje od življenja. Ker je bila ona tako nenavadna, meni ni bilo treba biti.“ Zaveda se, da je bilo vedenje njene mame paradoksalno. Že v njenih rosnih letih jo je namreč potisnila v svet manekenstva, po drugi strani pa je bila do nje izredno zaščitniška. Od nje se je z leti naučila, da v svoje življenje sprejema le dobre ljudi.

Hodila je v povsem običajno šolo v New Yorku, kjer ni bilo drugih igralcev. Pravi, da se je hitro naučila ločiti različne dele svojega življenja. “Doma sem bila ena oseba, v službi druga. Zato moja kariera nikoli ni vplivala na družinsko življenje.“ Pravi, da je njen obrambni mehanizem že od nekdaj humor. “Če si slaven že v mladih letih in vstopiš v šolo, ni vsem prav, da si tam. Zgodaj sem se morala naučiti biti samokritična, da sem si lahko našla prijatelje. Če se norčuješ iz sebe, se spustiš na njihovo raven, se drugi ne počutijo več ogrožene in vsem je lažje.“

Hčerkama se ne mudi

Pred kratkim naj bi se Rowan in Grier preizkusili za majhno vlogo v enem od filmov njunega očeta. Uredili so jima lase in ju naličili, v garderobi sta bili nad vsem povsem navdušeni, nato pa nista želeli nastopiti. Ko so ju vprašali, zakaj, je ena odgovorila, da je želela le, da ji uredijo lase in jo naličijo. “Očitno ne iščeta toliko odobravanja, kot sem ga med odraščanjem jaz,“ je o tem povedala Brooke. “Želim si, da ne bi hoteli igrati. Če bosta, ju bom podpirala, vendar mora biti izobrazba na prvem mestu.“

Brooke sebe opisuje kot zelo neposredno mamo in vesela je, da je tega sposobna. Spominja se stvari, ki jih je počela s svojo mamo in se zaveda, da je čas, ki ga preživijo skupaj, zelo pomemben. Hčerki rada pospremi na kakšno šolsko predstavo in uživa v tem, da je takrat le: “... ena od mamic. Vendar so otroci dandanes tako napredni. Kot bi bila med nami več kot generacija razlike. In vsebina na televiziji je tako zrela; pri teh otrocih je neka neotesana živahnost, ki jo moji deklici posnemata. Vzgajati ju moram z železno roko.“

Težko poporodno obdobje

Brooke se ne boji priznati, da je po rojstvu Rowan trpela za poporodno depresijo, o tem je celo napisala knjigo. “Rodila sem zdravo, lepo dojenčico, vendar je nisem mogla niti pogledati. Nisem je mogla prijeti, se ji nasmehniti. Hotela sem le izginiti in umreti.“ Poiskala je pomoč in izvedela, kaj se dogaja v njenem telesu in možganih. Izvedela je, da ni naredila nič narobe. Njeno počutje preprosto ni bilo pod njenim nadzorom. “O tem sem pisala, saj nisem želela stvari kar pomesti pod preprogo, kjer bi jih odkrili moji deklici. Stvari, ki si jih ne priznamo ali jih ne raziščemo, najbolj uspevajo.“

Želi si, da ne bi imela poporodne depresije, ali demence, ki so jo pred kratkim ugotovili pri njeni mami. “Ukvarjanje z demenco je zame nekaj povsem novega. Bolj sem se navajena ukvarjati z alkoholizmom.“ Zaupa pa v svoje materinske sposobnosti in pravi, da odločitve že zelo dolgo sprejema sama. “Vseeno pa po vseh teh letih še vedno potrebujem svojo mamo ...“