Že od začetka zadnjega meseca v letu nas živo okrašene trgovine vabijo k nakupovanju daril. V začetku decembra nas obišče Miklavž, do prihoda Božička in Dedka Mraza pa se vzdušje le še stopnjuje. Z veseljem opazujemo žareče in srečne otroške obraze, saj se še dobro spominjamo, kako zelo smo se, ne nedolgo nazaj, tega veselili sami. A pred dvema, tremi desetletji smo praznovali bolj skromno. Starši z nizkimi dohodki danes praznike težko preživijo v duhu vsesplošnega obdarovanja, drugi v tem ne vidijo smisla, a potrošništvo današnjega časa je drugačno.

Naučimo se praznovati

Otroci so danes vključeni v vsa področja življenja in tako tudi v nakupe; zlasti v decembrskih aktivno sodelujejo. Psihologinja Zdenka Zalokar Divjak v knjigi Otroci, mladostniki, starši meni, da bi se morali danes znova naučiti praznovati. Prazniki so sicer bili od nekdaj sestavni del življenja, s svojo simboliko so se nam pomagali odzivati na okolje in razumeti življenje. Danes pa bi bilo treba namen praznovanj znova ozavestiti. Začeti je treba s pravilnim odnosom, kar pomeni, da se je treba na vsak praznik miselno in duhovno pripraviti. Potrošniška miselnost nam ponuja trenutne oblike življenja ter s tem trenutne oblike praznovanj in uživanja. Kar pomeni, da je treba iz vsakega praznika narediti zabavo in ob tej zabavi za uživanje potrošiti tudi veliko denarja.

Kako praznujejo otroci?

Bistvo vseh praznovanj je, da se notranje umirimo in si vzamemo čas za vse, ki so nam dragi. To je tisto, kar resnično šteje, bližina, povezanost, ljubezen in prijateljstvo. Otroci naša prepričanja in vedenja o praznovanju avtomatično prevzamejo in jih prenašajo dalje. V zadnjih letih so se naučili, da je v pismih dobrim možem povsem upravičeno napisati veliko, več in še več želja, saj je december ravno pravi čas, ko se lahko vse izpolnijo.

Z Miklavžem, Božičkom in Dedkom Mrazom se srečajo v vsaki trgovini, vrtcu, šoli, potem pa jih ti obiščejo še doma, pri sorodnikih in prijateljih. Reki obdarovanja ni videti konca. Otroci lahko tekajo sem ter tja in pobirajo darila. V začetku priprav na praznike so še pod vtisom pričakovanj, v njihovih očeh je videti radovednost in radost. A ko je vsega preveč,  pričakovanje postane naveličanost in želja, da se vse čim prej konča.

Na praznike se pripravimo

Otroci so nežna bitja, ki potrebujejo čas, da se sprememb navadijo in prazniki niso nobena izjema. Tudi mimo nas, odraslih, prazniki kar odbrzijo, ne da bi se prav dobro zavedli, da so že skoraj mimo. Kje se skriva ključ do rešitev? Pomembna je priprava na praznovanje, v katero otroke vključimo. Skupaj pospravljajmo, izdelujmo okraske, pecimo pecivo, okrasimo smrečico, izdelajmo in napišimo voščilnice in pripravimo drobna darilca, ki naj jih otroci sami naredijo za presenečenja. Šele to nam da vedeti, da se nekaj pripravlja, nekaj spreminja in ko to počnemo skupaj, nas osrečuje.

Priprave so ravno tako bistvo doživetij pri otrocih. Če bo otrok pri njih sodeloval, se mu bo za vedno vtisnilo v podzavest in tako se bo počasi naučil razlikovati, kaj je pri praznovanjih vredno ceniti in kaj hitro pozabiti. Naj se otroci dobrih mož in daril spominjajo po pravljičnem razpoloženju, ki ga pripravimo skupaj z njimi.

In še nasvet odraslim ...

Morda se nam zdi, da so praznične obveznosti še dodatno breme ob vsem, kar je že tako ali tako potrebno postoriti. Zato se najprej umirimo sami in si ne nalagajmo novih obveznosti. „Temeljito je treba pospraviti, preden dobimo goste, kaj speči, poklicati teto, ki je to leto še nisem ...“ Svoje obveznosti si določamo predvsem sami in zato dobro pretehtajmo, kaj je res pomembno in kaj ne, da ne bomo obsedeli kot kupček nesreče, poklapani, da za vse praznično veselje ob tegobah življenja preprosto zmanjka časa.

Spomnimo se sorodnikov in prijateljev in jim iz srca zaželimo, za kar nismo našli časa med letom. Voščila napišimo tako, da bodo odsevala našo resnično potrebo, da z ljudmi obdržimo stik in ne pozabimo drug drugega. Otroci so pri tem lahko v veliko pomoč, saj znajo želje s svojimi besedami in domislicami neskončno pristno izraziti.

Prazniki so namenjeni negovanju vezi med družino in prijatelji, zato naj bo ta del v ospredju, ne pa obiskovanje trgovskih centrov. Izkoristimo ga za srečanja in druženja, ko si s klepeti polepšamo dneve, pozabimo na morebitne stare zamere in negujemo tisto, kar nas resnično povezuje.