
Pevka nam je zaupala, da je navdušena nad Slovenijo in njenimi ljudmi, kajti mi v sebi skrivamo nekaj zelo prijateljskega. Vedno se počuti zelo dobrodošlo pri nas. V prihodnje jo bomo videli na nekaterih televizijah, posnela je tudi božično in novoletno oddajo, obetajo pa se nam tudi njeni novi hiti.
Za naš portal smo z Emilijo poklepetali o tem, kakšna je bila kot deklica, kako je odraščala in se spopadla z glasbenimi izzivi.
Ste bili kot deklica ubogljivi ali polni novih domislic?
Kot deklica sem bila zelo živahna, drobna, ampak kot dinamit! Ko sem začela obiskovati prvi razred, sem imela 18 kilogramov.
Imam starejšega brata, ki je za nalogo vedno moral čuvati ''malo'' … to se je končalo tako, da me je zvezal za drevo, da ne bi pobegnila … Nekega dne, ko je s svojimi prijatelji igral nogomet, sem izginila in to se ni dobro končalo zanj … Mama je kričala nanj in ga za nekaj dni kaznovala, zato se je domislil, da me vedno zveže za figo.
Potem je brat tudi največ vplival na vas …
Starejši brat me je kljub temu imel zelo rad in je bil vedno moj zaščitnik. Tudi takrat, ko sem naredila kakšno napako in sem ga prosila, naj mami reče, da je to storil on in ne jaz. Oh, strašno!!! Ampak, vedno je iz ljubezni prevzel vse moje otroške vragolije.
Velik vpliv name je imela tudi mama, ki mi je dajala brezmejno ljubezen in nežnost. Za večno sem si zapomnila, naj ne počnem drugim nekaj, česar ne želim, da storijo meni.

Moje otroštvo v Zürichu je bilo prečudovito! Odraščala sem s starševsko ljubeznijo in podporo. Vrtci tam so takšni, da imajo otroci občutek, da odraščajo v pravljici, veliko je igre, ustvarjalnih delavnic, učenja skozi igro … Moj materni jezik v otroštvu je bil nemški, zelo hitro sem se ga v vrtcu naučila skozi igro. Otroci na ta način vpijajo jezik kot majhne spužve.
Ali ste oboževali tipično dekliške igre? Kaj ste s prijateljicami počeli v prostem času?
Uh, ne, oboževala sem vse aktivnosti, pri katerih sem lahko tekla, skakala, plezala po drevesih, uporabljala sem hodulje … Saj sem imela rada tudi ''barbike'', vendar niso bile moj prvi izbor … česanje in oblačenje punčk je bilo zame preveč pasivno, višek energije je ostajal v meni … V prostem času sem najrajši zbudila in razjezila čebele v panju ter začela bežati stran od njih …
Se spomnite šolskih dni, prve ljubezni ...?
Jaaaaaaaaaaa … to je bilo tako sladko! Moji prvi simpatiji v vrtcu je bilo ime Markus. Bil je najlepši fantek, ki sem ga videla v svojem življenju. Novega sem našla, ko sta mi izpadla dva zoba. …
Kdaj ste ugotovili, da vas vleče v svet glasbe? Ste že od majhnih nog nastopali, peli v otroškem zboru?
Kot majhna deklica sem se zabavala tako, da sem oponašala znane pevce, mikrofon je bila krtača za lase … stala sem na mizi in pela. To so bili moji prvi nastopi. Pela sem v otroškem zboru in že takrat sem nastopala solo, čeprav se nisem zavedala, da imam večji talent od drugih otrok. Verjela sem, da me je učiteljica slučajno izbrala, da pojem pred vsemi. Šele pozneje sem ugotovila, da imam nekaj, kar večina ljudi nima, in to sta pogum in samozavest, da stopim na oder in pojem.

Kdo je bil vaš idol?
Tina Turner, Whitney Houston, doma smo poslušali skupino ABBA, vse njihove pesmi sem se naučila že v otroštvu … Če bi vedela takrat, da bom tudi jaz nekega dne zmagala na velikem festivalu, ki se imenuje Evrosong, na katerem so tudi oni zmagali … uh, ne bi verjela, da je to mogoče.
In kako je slava, zmaga na Evrosongu leta 1989 vplivala na vas?
Prvi šok zame v življenju je bil ta, da dedek Mraz ne obstaja. Drugi pa je bila zmaga na Evrosongu. Začela sem ukvarjati z glasbo le eno leto pred velikim uspehom in nisem bila pripravljena na ''težo'' slave, ki se je zgodila pravzaprav čez noč. Doživela sem ljubosumje in zavidanje nekaterih ljudi, ki niso imeli dobrih namenov z mano in to sem najtežje prenašala. Ni mi bilo jasno, zakaj so nekateri ljubosumni na uspeh drugega. To je bil začetek vstopa v svet odraslih. Moram priznati, da mi otroški veliko bolj ugaja. Moje življenje se je od zmage na Evrosongu zelo spremenilo, naenkrat nisem bila več tista Emilija, ki sem jo poznala. Morala sem sprejeti drugačen način življenja in se mu prilagoditi … Nihče mi ni mogel svetovati, kako naj se znajdem. Takrat je bil to zame izziv. Danes pa bi rekla, da sta bila zame to veliko darilo in priložnost, da postanem zrela oseba tako na glasbenem kot privatnem področju.
Danes uživate v vlogi tete Eni, Pauli in Luki. Jih čuvate, se zabavate skupaj?
Nisem vedela, da obstaja takšna ljubezen, katero sem začutila do njih. Zelo jih imam rada! Z njihovo starostjo sem se igri prilagajala tudi jaz, najprej sem jim pela pesmice, risala z njimi, skupaj smo sestavljali figurice iz čokoladnih jajčkov, učila sem jih črke, z njimi sem pisala domače naloge, skupaj rolamo, kolesarimo, danes mi zaupajo svoje skrivnosti … kako so zaljubljeni in kako pordečijo, ko zagledajo simpatijo … Kako so otroci čudoviti! Srečna sem, ker sem teta tako krasnim majhnim bitjem …
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV