Dopustovanje z otrokom v tujini, daleč od doma, se je mamici Nini vedno zdelo preveč tvegano. Ker pa bo njena hči Neja letos dopolnila šest let, so se odločili, da se bodo prvič odpravili na počitnice z letalom, v Turčijo. Brez pomislekov, skrbi in problemov, ki sta jih planiranje in izvedba prinesla s sabo, seveda ni šlo. Po koncu pa so vendarle našteli več lepih kot slabih strani.

Načrtovanje dopusta

»Načrtovanje dopusta in izbira pravega hotela sta se pričela že v začetku leta. Obiskali smo več turističnih agencij, ki ponujajo aranžmaje v Turčiji in si ogledali veliko prospektov hotelov. Seveda pa smo tudi vedeli kaj iščemo: hotel z vsaj petimi zvezdicami, ponudbo all inclusive, plažo blizu hotela, bazene ob hotelu in v bazenih tobogane. Najbolj pomembni so bili seveda tobogani, ki jih Neja naravnost obožuje. Potem smo pripenjali še ostale atribute hotelov. In na našo srečo smo v Alanyi našli popolnega. V predsezoni, torej konec meseca maja, je bila sprejemljiva tudi cena, plačali pa smo lahko na obroke,« je povedala Nina.

Končno dopust!

"Naše potovanje se je začelo z vožnjo proti ljubljanskemu letališču, s katerega smo leteli proti Antalyi v Turčiji. Na terasi smo opazovali letala, ki so pristajala in vzletala. Neja je bila kar navdušena in je komaj čakala naše letalo. Ves čas sva z možem poslušala ena in ista vprašanja: 'Kdaj pride letalo? Kdaj bomo šli? Kako dolgo moramo čakati?' In potem na letalu: 'Kako dolgo je še do morja? Kdaj bomo tam?' in tako naprej …

Polet je potekal presenetljivo dobro. Malo sem se bala, kako bo s pritiskom in spuščanjem ter dviganjem letala predvsem za Nejo, saj ji že v avtu zelo hitro postane slabo. Na letalu je imela svoj sedež pri oknu in komaj je čakala, da vzletimo. Vzlet ji ni delal težav, med poletom pa smo si krajšali čas z opazovanjem pokrajine in oblakov, iskanjem živali in podobnih oblik v oblakih in šele po dveh urah, skoraj proti koncu poleta, je Neja vklopila svoj Nintendo in zaigrala nekaj igric. Pristanek je bil lep, Neja pa je samo na koncu malce potožila, da jo bolijo usta, kar smo pripisali pritisku. Tako smo srečno pristali na letališču v Antalyi. A kolikor je bil polet brez problemov za Nejo in atija, je bil popolna nočna mora zame. Čeprav se nikoli nisem bala letenja, me je bilo tokrat pa res strah. Prvi polet s hčerkico je pri meni povzročil strah, skrbi, paniko. Seveda pa sem morala obdržati miren in nadzorovan izraz na obrazu, samo dragi je bil deležen živčnih komentarjev.

Pot proti izbranemu hotelu je trajala še nadaljnji dve uri na avtobusu, ki pa sta kar hitro minili, saj smo bili že utrujeni in smo večino poti prespali. Hotel v Incekumu, Alanya, je bil sanjski. Zelo lep, prostoren, vse je bilo čisto, zračno, ljudje prijazni in ustrežljivi. Predvsem pa je bilo ogromno toboganov, natančno 17! Od majhnih do velikih, ravnih in zavitih, odprtih in zaprtih, barvastih in enobarvnih. V glavnem - dovolj za našo tobogansko navdušenko. Vsak dan smo uživali v bazenih in na božanski peščeni plaži. Kupili smo tudi kanglico in lopatko, da smo lahko izdelovali peščene gradove. Dokler Neja ni dobila izpuščajev, za katere predvidevamo, da so bili nekakšna alergija na sonce in morsko vodo. Potem jo je v morju malo peklo, zato zadnje tri dni nismo čofotali v morju in na valovih. Smo pa zato še do konca izkoristili tobogane in bazene.

Priznati moram, da smo bili kar presenečeni nad čistočo in organizacijo. Glede na to, da so ljudje hrano lahko nosili povsod, torej tudi k bazenom, nismo nikjer na tleh ali celo v vodi videli smeti. Tudi listja z dreves ni bilo v bazenu. Skoraj ob vsakem ležalniku je bil koš, ki so ga redno, večkrat na dan praznili, pometali vodo s tal okrog bazenov, čistili toalete, ki jih je bilo res dovolj v kompleksu. In ažurno so popravljali pokvarjene stvari; en dan je bila pipa na stranišču pri bazenu pokvarjena, naslednji dan je bila zmontirana nova.

Naš dopustniški dan

Vsako jutro smo šli na zajtrk, kjer je Neja pojedla svoje žitarice z mlekom, midva pa sva lahko izbirala med res veliko ponudbo hrane. Potem smo se prestavili na ležalnike in v bazene. Vmes smo pojedli še kaj iz snack bara, ki je bil odprt od 11.30 do 16.30. Enkrat smo šli celo na kosilo; jesti v restavraciji namreč ni bilo nujno. Čez dan smo vedno jedli v snack baru, od koder si lahko hrano in pijačo nesel tudi k bazenom, zvečer smo šli na večerjo. Hrana je bila zelo dobra in izbira je bila pestra. Veliko zelenjave, sveže in pripravljene na sto in en način, juhe, priloge, meso in sladice za mamo.

Vsak dan smo maksimalno izkoristili. Tudi zvečer. Vsak večer ob tri četrt na devet se je začel mini disco, kjer so otroci do pol desetih plesali skupaj z animatorji. Potem smo bili pa res že utrujeni. Ob pol desetih so se sicer začele še predstave za odrasle, ampak takrat smo mi že odšli proti sobici. Animacije so potekale ves dan. Animatorji so skrbeli za igre in ples ob bazenu. Bili so zelo prijazni, vedno nasmejani in veliko so plesali.

Hotel je ponujal tudi ogromno dodatnih storitev, od frizerja, pedikerja, zobozdravniških storitev, wellnesa, masaž do trgovinic z usnjem, zlatnino, urami, oblačili in modnimi  dodatki. Nekaj smo tudi zapravili, predvsem za oblačila in igrače.

Po enem tednu smo se morali posloviti. Odhod domov je bil spet naporen. Iz hotela smo odšli že od 4.15 zjutraj in se uro in pol vozili do letališča. Tam smo oddali prtljago, opravili nakupe v trgovinicah ter ob 8.05 poleteli nazaj proti Ljubljani. Ob 9.55 po našem času smo pristali in se odpeljali domov.
Naše letovanje je super uspelo, brez nepredvidenih težav.

Mene je seveda ves čas skrbelo, kaj bo, če Neja zboli. S sabo sem imela vsa zdravila za lajšanje simptomov, pa vendar me je vsak dan skrbelo. Tako sem bila kar vesela, da je teden minil. Je pa res, da je bila moja skrb odveč. V hotelu je bil namreč 24 ur na dan prisoten zdravnik, ki bi poskrbel za vse morebitne težave," je o svojih vtisih z dopusta v tujini zaključila mamica Nina.