Ker lahko ljubezen iz dvojine naredi množino, se z otroki v takšnih primerih podvoji tudi materni jezik in kultura, v kateri otroci odraščajo. Ob mednarodnem dnevu materinščine, ki poteka 21. februarja, vam predstavljamo dve Slovenki, ki sta za srcem odšli čez Atlantik, natančneje v Mehiko. Ena od njiju, Marta Aguirre, že ima odraslo hčerko, ki je odraščala v Mehiki, a je poletne počitnice preživljala v Sloveniji, druga, Mateja Pineda, pa je še v veselem pričakovanju. Za naš portal sta spregovorili o primerjavi vzgoje pri nas, načrtih za prihodnost, izbiri jezika in kulturnih razlikah.

MARTA AGUIRRE: NATAŠA JE OD NAJU PODEDOVALA NAJLEPŠE IN NAJBOLJŠE

Marta je svojega moža spoznala v Angliji, kjer se je izšolala za medicinsko sestro, njen bodoči mož Jorge, sicer inženir, pa je tam obiskoval magistrski in doktorski študij. Prav tam v Londonu sta se čez štiri leta tudi poročila. Družine nista načrtovala, vse dokler se nista na željo moža vrnila v Mehiko. Po dveh letih je na svet prijokala Nataša. Danes oba živita v Cuernavaci na jugu Mehike, kjer oba delata, Marta v mednarodnem turizmu. Ko se je rodila Nataša, sta se odločila, da bosta z njo govorila v nevtralnem jeziku, angleščini, saj jo bo okolje samo naučilo špansko. Jorgejeva družina je z njo vedno kljub vsemu govorila špansko. Natašino ime sta Marta in njen mož izbrala iz slovenskega koledarja. Marta pravi, da je od očeta in mame Nataša podedovala najlepše in najboljše lastnosti.

Vzgoja

In kakšne vzgoje je bila Nataša deležna? Marta pravi, da je vzgajala tako, kot so jo naučili doma v Sloveniji: strogo. Nataše ni zasipala s toliko objemi in poljubčki, kot to počnejo starši v Mehiki. Pravi, da je velika razlika v tem, da so otroci v Mehiki mali princi in princeske, ki se jim dovoli vse, nad njimi nihče ne povzdiguje glasu, morda dobijo kakšno po riti, pošljejo jih v svojo sobo ali jim prepovejo gledanje televizije. Otrokom tam je dovoljeno vse, skoraj vse, pravi Marta. Z njimi se pogovarjajo kot z odraslimi, vse jim razložijo, tam se vse dela s poljubi, objemi in ljubečim pogovorom, nečim, česar Nataša iz svojega otroštva ni bila navajena. Mož Jorge je bil po njenih besedah z Natašo veliko bolj mehak in ljubeč. Danes včasih obžaluje, da se temu ni prepustila tudi sama, saj je bila z Natašo precej trda. A vseeno meni, da se ima prav strogi vzgoji zahvaliti, da z njo niso imeli prav nobenih težav.

Kulturne razlike

Marta pravi, da so Mehičani izredno sproščeni in ljubeči ljudje, ki jih ne skrbi prav dosti, kaj bo jutri. So pa tudi zelo nedisciplinirani, ne spoštujejo zakonov, ne izpolnjujejo obljub, ne držijo besede in so izredno neformalni. Marta pravi, da z malo teh mehiških lastnosti in malo slovenskih dobiš prav dobro kombinacijo.

Prve Natašine slovenske besede

Doma še danes govorijo v glavnem angleško. Nataša se slovenščine sprva ni hotela naučiti, čeprav je vsako poletje preživljala pri teti v Sloveniji, Martini sestri, medtem ko je mama službeno potovala po Evropi. Ko je Nataša štela deset let, je v Slovenijo hotela odpotovati sama in tam je ostala dva meseca. Teta jo je poslala na taborjenje v Bohinj, kjer ji je bilo zelo všeč in prav tam je Nataša spregovorila v lepi slovenščini, saj se je morala z otroki sporazumeti. Ko se je vrnila v Mehiko, zopet ni hotela govoriti slovensko. Šele v najstniških letih jo je začela uporabljati za svoj skrivni jezik, ko je hotela povedati kaj, česar niso smeli razumeti vsi. Takrat sta z mamo začeli govoriti v slovenščini. Marta ji je iz Slovenije prinesla knjige za učenje slovenščine in Nataša je bila kljub temu, da se je učila sama, precej uspešna.

Nataša danes

Zato je bila že od malih nog samostojna, danes živi Mexico Cityju, je samozavestna in poročena gospa, dokončala je magistrski študij in svoje delo opravlja z veseljem. Odkar je poročena, je slovenščina začela zanimati tudi njenega moža. Imela sta učiteljico, ki se je vrnila v Slovenijo, vse od takrat pa nadomestnega učitelja nista iskala. Svoje poročno potovanje sta zaključila v Sloveniji: Nataša je Slovenka, ima slovensko državljanstvo – in je na to ponosna!

MATEJA PINEDA: ŽELIM SI, DA BI MOJ OTROK OPAZIL TUDI POTREBE DRUGIH

Mateja je svojega moža spoznala kar v Mehiki, ko je našla zaposlitev kot učiteljica angleščine, saj so ji v službi omogočili brezplačen tečaj španščine, njen učitelj Fernando pa je danes njen mož. Živita v Mexico Cityju. Mateja je trenutno v 20. tednu nosečnosti, oba pa se prihoda novega družinskega člana neznansko veselita.

Kako bo s slovenščino?

Trenutno je precej zapleteno, se smeji Mateja. Sama govorita špansko, angleško, slovenščine s Fernandom žal ne more deliti, čeprav sama zelo rada bere, piše in se pogovarja z drugtimi Slovenci. Nihče od njiju ne bi otroka rad preveč zmedel, saj bi se vsak od njiju rad z njim pogovarjal v svojem jeziku. Po vsej verjetnosti ga bosta najprej naučila špansko in postopoma angleško. Takoj ko bo otrok ločil ta dva jezika, bo Mateja začela vključevati še slovenščino.

Mateja o mehiški vzgoji

Prav tako kot Marta vzgojo otrok v Mehiki jemlje s pridržkom. Zanjo je otrok enakovreden, ne pa večvreden družinski član, saj jo moti predvsem, da se življenje staršev spremeni v življenje za otroka. Pravi, da si ne zna predstavljati, da bi tako čustveno kot materialno otroka vzgajala kot središče vesolja. Ker žal po njenih izkušnjah otrokom tam ne dajo vedeti, da njihova dejanja vplivajo tudi na druge ljudi. Če se otrokom zahoče, lahko kričijo, tečejo, počnejo, kar se jim zahoče, drugega pohodijo, porinejo, ker drugače enostavno ne znajo razmišljati. Po porodu tam veliko žensk ostane doma in se v celoti posveti materinstvu, tudi v varstvo jih ne zaupajo nikomur, ker za varovanje njihovih otrok nihče ni dovolj dober.

Kombinacija obeh kultur

Bodoča mamica pravi, da s Fernandom vidita precej prednosti v obeh deželah. Če bi lahko izbirala, bi Mateja od slovenskih lastnosti otroka najraje naučila spoštljivosti, da bi ob zadovoljevanju svojih potreb opazil tudi druge in jih ob tem ne motil. Želi si, da bi se otrok znal igrati tudi ustvarjalno, ne le s sodobno tehnologijo, da bi znal več tujih jezikov in bi rad bral. Od mehiške kulture pa bi zanj izbrala odprto izražanje čustev, da bi ocenil situacijo, naredil, kar se da, potem pa ne bi bil zaskrbljen ter da bi znal uživati v življenju in bi bil ob vsem tem tudi odgovoren.

Pa ime?

Tu sta sveža zakonca bolj ali manj enakega mnenja. Ker je v Mehiki navada, da ima otrok dve imeni in dva priimka, bosta sledila njihovi tradiciji. Deklica bo verjetno Nina Karina, saj je bila Nina Matejina prva plastična punčka, deček pa bo Diego Andraž, saj je bil Andraž Matejin sosed, s katerim se je igrala v otroštvu.