Svež zrak

Ker se zavedam, da je gibanje na svežem zraku zelo koristno, smo se neko nedeljo z družino odpravili v gozd. Na pravilo, da se je treba zaradi klopov obleči v svetlo jopico in hlače, sem seveda pozabila. Pomembnejše mi je bilo to, da imamo za tisto urico s sabo zalogo hrane in pijače.

Sin je kot zajček veselo skakljal po gozdu, nabiral kostanj, storže in listje, se čudil ogromnim gobam ... Prepevali smo poskočne pesmice in uživali v vsakem trenutku.

Oljna kopel

S sklonjeno glavo priznam, da smo do večera ostali v istih oblačilih in niti preverili nismo, če smo s sabo iz gozda prinesli še kakšnega vsiljivca na koži. Zato pa sem doživela šok, ko sem začela tuširati sina. Pomislila sem: ''Že tako ima veliko znamenj po telesu, ker je tako svetle polti, kaj počne tu še ena nova črna pika?'' V naslednjem trenutku sem dojela, da se pika premika. Ojej!

Zdaj naj bi sledilo moje razumno vedenje, strokovno znanje, kako je treba klopa odstraniti. Na žalost se je zgodilo ravno nasprotno. Najprej sem okamenela, potem pa sem ga zelo hitro zalila  z oljem. In ko sem jaz vsiljivca gostila s kopeljo, me je iz katastrofalne zmote zbudil možev razum: ''Pa kaj ne veš, da s tem klop spusti še več strupenih snovi s svojo slino?!''

Živ sem!

Naš junak je tako zmagal v boju proti klopu. Najin bistri fantek je sklenil, da se med branjem pravljice ne bomo stiskali v njegovi postelji, da je bolje, da se še mamica in očka pregledata. Očku je svetoval, naj med vsemi svojimi dlakami z lupo poišče, če se kje skriva klop. Mene pa je poslal na temeljito depilacijo in z njo tudi odstranjevanje morebitne črne živalce.

Pa sem si oddahnila … Odločila sem se, da bom sina kot najbolj skrbna mamica vsak dan pregledovala, če se slučajno pojavijo rdeči kolobarji.

Naša dogodivščina se je končala z jutranjim navdušenjem: ''Živ sem! Nisem umrl zaradi klopa! Jupi! Zdaj grem pa lahko v šolo!''