Nizozemec Ed Houben spermo daruje že več kot 10 let. Sprva jo je daroval v krajevni semenski banki, ko pa je tam prekoračil z zakonom določeno omejitev, je svoje plavalce začel prodajati preko spleta.

Dela od doma

Večinoma posluje na svojem posestvu na obronku mesta Maastricht. “Včasih sem z veseljem potoval in sodelavcem ni bilo težko, če so me kdaj morali nadomeščati,“ pravi. “Vendar se je moje delo na turističnem uradu v Maastrichtu spremenilo in moram biti tam veliko pogosteje. Sedaj ljudi prosim, naj pridejo k meni.“

Očitno to nikogar ne moti, saj k njemu prihajajo pari z vsega sveta. Houben ima biološke otroke v Avstraliji, Izraelu, Kanadi, na Cipru, v Nemčiji, Luksemburgu in tudi v domovini. Z njegovo spermo je bilo spočetih že neverjetnih 62 otrok, na poti je že 63., kar pa nikakor ni svetovni rekord. Houben je nekoč gledal oddajo o moškem, ki je zaplodil 200 otrok, število, ki sam pravi, da ga nikoli ne bo dosegel. Vseeno so mu dodelili laskavi naziv najbolj plodnega evropskega darovalca, kar mu je v veliko veselje.

Popolnoma predan

Houben je v poznih tridesetih in zase pravi, da ni prav privlačen. Digitalni okvir za fotografije njegovih otrok govori sam zase. Nekateri so temni, nekateri svetli, vsi dojenčki pa so prav prikupni. Houben o svojem poklicu darovalca govori prijazno, je tudi zelo bister in duhovit. Pari, ki ga izberejo za darovalca, pa pri njem najbolj cenijo njegovo predanost.

Ta teden bo v štirih dneh spermo daroval trikrat – željo po otrocih bo tako uresničil dvema Švicarkama in eni Nemki. Na srečo so pred kratkim ovrgli staro prepričanje, da vzdržnost izboljša kakovost semenčic. On je glede kakovosti zelo resen. Redno hodi na preizkuse, ki merijo količino njegovih plavalcev in njihovo živahnost. Redno spremlja tudi vse raziskave na tem področju, da bi lahko čim dlje osrečeval pare, ki drugače morda nikoli ne bi mogli imeti otrok. Jemlje tudi folno kislino in ribje olje.

Nezakonito početje

Ker je v Evropi nezakonito prodajati spermo, je darovanje bolj poklic kot kariera. Houben je s tem začel leta 1999, ko je bil priča težavam prijateljev, ki so tudi po zdravljenju neplodnosti ostali brez otrok. Število darovalcev na Nizozemskem je dramatično upadalo (z 900 leta 1990 na 200 leta 2002) in tisti, na katere je to vplivalo, še posebej lezbični pari, so se zatekli k svetovnemu spletu. Ker je že dosegel kvoto, ki jo je določila država, z darovanjem pa ni želel prenehati, se je tako tja zatekel tudi sam. Začel je oddajati oglase na spletnih straneh in forumih. Uspešen je bil že njegov prvi poskus. Njegov prvi biološki otrok, spočet “preko spleta“, je pred kratkim praznoval sedmi rojstni dan.

Še letos bo na svet prijokal njegov prvi britanski dojenček. Rodil se bo zakoncema, ki sta prav zato, da bi našla Houbena, kupila svoj prvi računalnik. Houben rad tudi občasno vidi svoje otroke. Pred kratkim jih je na svojem domu gostil več kot 20 in vsako leto priredi zabavo prav v ta namen. “Vedno sem čutil, da bi moral imeti otrok pravico vedeti, od kod prihaja,“ pravi. “Preden sem postal darovalec, sem ob tem najprej pomislil na starejšega moškega v dolgem dežnem plašču. To podobo želim izbrisati in spodbuditi razprave o tem.“ Upa, da bo tudi z njegovo pomočjo darovanje sperme postalo bolj sprejemljivo.