Z glasbo ste se začeli ukvarjati že zelo zgodaj. Menda ste bili stari le štiri leta? So vas k temu pritegnili starši ali ste sami izrazili željo?

Za rojstni dan sem dobila klavir, prav takšen, kot so veliki, le da je bil znatno manjše velikosti – kot miniatura.
To glasbilo me je popolnoma očaralo! Zaljubila sem se vanj! Nenehno sem igrala nanj, pravzaprav me niso spravili stran od te preklete stvari (smeh)!

Kako se je nadaljevala vaša glasbena pot? Ste se učili igrati še kakšen drug inštrument?

Klavir je ostal moja ljubezen. Potem ko sta starša videla, da imam dar, sta me vpisala na zasebne ure igranja klavirja. Moj drugi inštrument je bil flavta, sledila pa sta ji še kitara in francoski rog.

Glasba je tako ostala vaša ljubezen vse do danes. Kaj pa vas poleg izbranih melodij še razveseljuje?

To, da sem lahko ustvarjalna – v glasbi je mogoče čisto vse. Vidiš lahko celo barvno paleto, v naslednjem hipu se že igraš s številkami, obstaja vrsta kombinacij, akordov in konfiguracij. Zame je glasba neke vrste nov jezik … V njej je toliko možnosti za raziskovanje …

Spoznala sva se v Helsinkih. Takrat sem nastopala po barih in hotelih po vsem svetu. Pravzaprav sva bila oba zelo zaposlena, zato sva se v Sloveniji ustalila šele po osmih letih. Odločitev tako nikakor ni bila prenagljena.

Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč? Pogrešate Anglijo? Pogosto obiščete rodni kraj?

V Sloveniji mi je najbolj všeč mir in nenaseljena območja. Tako divja in lepa so. Obožujem sprehode po plaži, kjer občudujem lepoto morja in uživam v šepetanju valov.

Anglijo pogrešam, predvsem zgodovino in zeleno pokrajino, ki se zelo razlikuje od slovenske. Prav tako pogrešam ljudi in klepet, še posebej pa pube ter odlične radijske postaje. Pravzaprav najbolj pogrešam prav glasbo. Tu v Sloveniji je namreč tako zelo sterilna ...
V rodni kraj odpotujem enakrat na leto, sicer pa me moja družina običajno obišče poleti.

Ste mama mama 16-letnega Saše in 18-letne Kim. Kakšni so vaši spomini na obdobje, ko sta bila še majhna otroka?

To je bilo zame čudovito in nepozabno obdobje – tako kot najbrž za vse starše, ki imajo radi svoje otroke.

Pri nekaterih rečeh sem bila stroga, pri drugih pa ne tako zelo. Kot glasbenica imam zelo širok pogled na življenje pa tudi mnogo bolj tolerantna sem. Upam, da sem ju dobro vzgojila. Stremela sem k temu, da ju naučim spoštovanja do drugih, da sta neodvisna ter da znata poskrbeti zase.

Ste glasbena družina, tudi Saša in Kim se namreč ukvarjata z glasbo. Ste ju pri tem spodbujali ali sta sama izrazila željo?

Seveda, vsakemu staršu je všeč, če otroci sledijo njegovim stopinjam. Običajno tudi zdravniki pričakujejo, da bodo njihovi otroci študirali medicino. Midva sva ravnala tako, kot bi večina staršev – vpisala sva ju v glasbeno šolo. Tam sta se osem let učila igrati na klavir. Pri tem sta bila odlična, pa tudi zelo sta uživala v igranju. Bila sta tako dobra, da so učitelji menili, da bi lahko postala genija … Toda kasneje je zanju postalo igranje bolj kot domača naloga in ne užitek, tako da sta počasi prenehala.
Danes se Saša uči igrati na bobne in tolkala, Kim pa prepeva.

Kim je pevka in plesalka. Kako je nastala zvrst glasbe, ki jo izvaja? Gre namreč za dance glasbo, ki združuje orientalske, ciganske in balkanske ritme. Kdo se je tega pravzaprav domislil?

Te zvrsti glasbe se je najbrž domislil moj mož. On vedno najde kakšno stvar, ki bi utegnila zanimati ljudi, kar je novo in še ni prenasičeno na trgu. Tako je prišel do odlične priložnost za Kim in Cleo. Kim je bila že od nekdaj odlična plesalka in je oboževala balkansko glasbo vse od zgodnjih najstniških let (tako kot večina mladih na Primorskem). Pridružila se ji je še odlična plesalka iz Ljubljane, Clea, ki jo je prav tako zanima ta zvrst glasbe. Tako se je začelo ...

S Kim imava odličen odnos, tako kot sem ga imela jaz s svojo mamo. Veliko se pogovarjava in odkrito razpravljava o različnih stvareh. Menim, da je zelo pomembno, da se lahko starši in otroci o vsem sproščeno pogovorijo. Midve s Kim sva si kot prijateljici.

Kaj pa Saša? Kako bi ga opisali in s čim se ukvarja?

Saša je zelo prijazen in zabaven fant. Ob njem nam ni nikoli dogčas, saj šale kar stresa iz rokava in nas vedno nasmeji. Prav tako je zelo natančen in skrben glede čistoče. Zelo mi je všeč njegova osebnost – je zabaven, prijazen in vedno pripravljen pomagati. Obiskuje srednjo računalniško šolo, igra na bobne in trenira boks.

Se veselite ponovnega sodelovanja v šovu Slovenija ima talent?

Ja, seveda. Imam talent je vendarle svetovni hit. Kot glasbenica šov resnično čutim, razumem in v njem uživam. Prav tako je to odlična oddaja.

Bi kot starš dovolili svojemu otroku, da nastopi v tem šovu?

Absolutno – če bi želel, seveda. Zakaj le ne? Saj ne bi ničesar tvegala ali izgubila. Šov je lahko za otroka odlična izkušnja, zaradi česar bo lahko nase še zelo ponosen. Kar pogumno!

Menite, da so se gledalci prav odločili, ko so za zmagovalko šova izbrali Lino Kuduzović? Zanima me pravzaprav, kakšno je vaše mnenje zdaj, ko je minilo več mesecev in ko smo lahko videli, da se ni zgodilo to, kar so mnogi napovedovali ...

Nič se ni zgodilo zato, ker glasbena industrija v Sloveniji preprosto ni pripravljena na kaj takega. Tukaj ni nikogar, ki bi jih vzel pod okrilje, tudi samostojnih agentov ne ali vsaj investitorjev, ki bi v talentiranih otrocih videli priložnost. Nihče ne ve, kaj storiti z zmagovalcem, vsi se poskušajo izogniti odgovornosti. Sramota, da jim nihče ne pomaga, da bi se povzpeli po glasbeni poti. Kaj pa Evrovizija za otroke ali podobne otroške glasbene oddaje, ki jih imajo v Italiji? Upam, da se bo letošnje leto za zmagovalca odvilo v bolj pozitivni smeri. Meni je zelo žal za lanskoletne udeležence šova Slovenija ima talent. Sicer sem naredila, kar sem mogla in kasneje nekajkrat nastopila z nekaterimi izvajalci (Maja Keuc, Lina, Daniel Rampre …)

Lina Kuduzović je čudovit otrok. Na odru se dobro počuti in prepeva z ljubeznijo. K temu je nihče ne sili, poje preprosto zato, ker ji je všeč. Je naravni talent, zaradi česar so jo tudi izbrali za zmagovalko šova. Morda bi Maja Keuc bolje izkoristila nagrado, toda kljub temu pri Lini ničesar ne obžalujem. Je izjemen talent, eden na miljon in prava mala princeska.