Matjaž Javšnik se je v ženo Petro zaljubil na prvi pogled. Po njegovih besedah je bilo tako, kot bi ga obsijalo sonce.

Ko je Petra Matjažu prvič povedala, da bosta postala starša, ga je novica povsem vrgla iz tira. "V minuti sem bil napravljen v najljubšo obleko, s srajco in kravato vred in v istem trenutku sem prekinil s 35-letno prakso grizenja nohtov," nam je povedal (skoraj) 41-letnik, ki bo novembra že drugič postal očka. Petra ima predviden datum poroda ravno na njegov rojstni dan, sestrica Živa pa želi novega družinskega člana poimenovati Borat: "Že lep čas vztraja pri tem imenu in le slaba dva meseca nama še preostane, da jo poskušava prepričati v kaj manj zabavnega."

Javšnikom zagotovo ni nikoli dolgčas. Preberite si, kaj vse je za Bibaleze.si povedal Matjaž, ki kar ne more iz vloge komedijanta. Sicer pa je prav tako – tudi star slovenski pregovor pravi: Smeh je pol zdravja!

Matjaž, kakšne spomine imate na otroštvo?

Spomini na otroštvo so predvsem spomini na gozd, tolmune, pohorske potočke in na očeta, ki je v meni vzpodbujal domišljijo, ter mame, pri kateri je vedno dišalo po čem božansko okusnem.

Kakšen otrok ste bili?

Zelo bolehen, večino časa sem preležal kot del bolnišničnega inventarja. Ampak prav temu dejstvu se moram zahvaliti, da sem še kot otrok prebral ogromno knjig, videl na stotine filmov in se zaljubil v kraljevsko igro – šah.

Se spominjate kakšne zabavne prigode iz otroštva? Zagotovo ste kaj "ušpičili" staršem?

Ušpičil sem marsikaj, najbolj pa mi je pri srcu potegavščina, ko sem se staršem v veleblagovnici skril med obleke, ki so visele z obešalnikov do tal, in se prikazal komaj po objavi preko ozvočenja, naj pridem ven, ker mi je ata že kupil ogromen traktor, ki sem si ga želel.

Kot deček sploh nisem vedel, da kaj postaneš. In imel sem prav – ne moreš postati, lahko si le to, kar si. Še vedno pa me zanima, kako bi se obrnilo moje življenje, če bi postal logar.

Ste bili med otroki priljubljeni ali ravno nasprotno? Zakaj menite, da je bilo tako?

Bil sem zelo priljubljen. Verjetno zato, ker sem bil večino časa v bolnišnici in za resne prepire ni bilo časa, pa tudi zato, ker je bilo naše stanovanje neprehodna igralna soba.

Ste že kot deček iz žepa stresali šale? Se spomnite kakšne?

Iz žepa sem stresal predvsem frnikole, iz majice narabutana jabolka, z glave pa smo v četrtem razredu kolektivno stresali uši (smeh).

Kaj ali kdo vas je pritegnil v igralske vode?

Usoda. Drugače si ne znam predstavljati, da se človek odloči v življenju početi nekaj, za kar večina trdi, da je mlatenje prazne slame ter družbeno nekoristno opravilo.

Kakšno je bilo vaše življenje, preden ste postali igralec?

Počel sem marsikaj, kar bi z veseljem počel še danes. Je pa res, da aplavzi na odprti sceni oz. ob koncu predstave prekašajo vsa poprejšnja zadovoljstva.

Kje ste spoznali ženo Petro? Kako se je začela vajina romanca?

Petro sem spoznal, ko sem se odzval na oglas, da iščejo sostanovalca. Vrata mi je odprla Petra, name je posijalo sonce  … drugo pa je za vnuke. Lahko se pohvalim, da živiva na skupnem naslovu od prvega dne, ko sva se spoznala. Skupaj sva že šestnajst let in ravno včeraj sva praznovala obletnico poroke.

Kdaj sta se poročila? Kakšen je vajin spomin na poroko?

Poročila sva se pred štirimi leti v Piranu v najožjem možnem družinskem krogu. Edini 'nedružinski' udeleženec je bil moja poročna priča in človek, na katerega prijateljstvo sem res neizmerno ponosen – Gašper Mišič. Po poroki smo se v zasedbi mojih in Petrinih staršev ter njene sestre Eve in mojega brata Aleša podali še v Logarsko dolino, kjer smo proslavili najino odločitev za skupno življenjsko pot. Naslednji vikend pa smo zadevo okronali še s piknikom za najine prijatelje.

Kako je potekalo rojstvo otroka?

Porod je bil dolg in težak, toda s srečnim koncem. Rodila se nama je hči Živa, ki je že dokazala reklo 'Nomen est omen,' tako da potihem razmišljava, da bi jo preimenovala v Mirna.

Kaj ste najprej pomislili, ko ste videli svojo hčerkico?

Če mi kdo reče, da se spomni, na kaj je ob prihodu otroka pomislil, potem ga ni bilo zraven. Vem pa, kaj mi je odgovoril zdravnik, ko sem ga vprašal, kaj bi se zgodilo z moškim, če bi rodil. Rekel je: "Zaradi osem- do dvanajstkrat manjšega bolečinskega praga bi sicer preživel, nikoli več pa ne bi bil gladek ..."

Kako se znajdete v vlogi očeta? 

Mislim, da odlično. Ampak za ta odgovor je lahko pravi naslov le moja hči Živa.

Kaj najrajši počnete, ko ste skupaj?

Vse, kar je povezano z aktivnostmi v naravi. Veselimo se tudi vsakega maja in septembra, ko za ves mesec odidemo na Lošinj, prav tako neizmerno uživamo v igrah, ki spodbujajo kreativnost, izmišljanju zgodbic, pesnjenju, gnetenju plastelina, risanju, kockah, zadnje čase pa tudi v izbiranju imena za našega novega družinskega člana, ki se nam bo pridružil novembra.