Ameriška igralka Mira Sorvino, ki je 28. septembra praznovala 43. rojstni dan, je občinstvo očarala predvsem v stranski vlogi v filmu Mighty Aphrodite (1995), za katero je dobila tudi oskarja. Svojega moža, igralca Christopherja Backusa, je spoznala avgusta 2003, po enem mesecu pa sta se že zaročila. Poročila sta se manj kot leto kasneje, še isto leto pa se jima je rodil tudi prvi otrok.

Mira in Christopher sta danes ponosna starša treh otrok – šestletne Mattee Angel, dve leti mlajšega Johnnyja Christopherja Kinga in Holdena Paula Terryja, ki je na svet prijokal junija lani.

Zelo zaščitniška

Igralka pravi, da bi storila vse, da bi zaščitila svoj naraščaj. “Za svoje otroke bi umrla. Ubijala bi zanje, če bi jih kdo poskušal poškodovati. Postala sem zelo nevarna, kot mame medvedke. Svoje življenje bi predala brez pomisleka, če bi s tem lahko rešila njihova,“ je povedala.

“Imam tri čudovite otroke, ki jih imam raje kot vse na svetu, zato je vse, kar ima opraviti z otroki in kako jih zaščititi, zame zelo, zelo osebno.“ V življenju se zvezdnica osredotoča le na svoji vlogi matere in žene, v katerih uživa prav vsako minuto.

Pustolovci

Pravi, da je vsem v družini skupen pustolovski duh. “Veliko se vozimo naokoli in udeležili smo se že verjetno vseh otrokom prijaznih dejavnosti v Los Angelesu,“ pove. Ob tem si ne more pomagati,da ne bi dodala, kako čudoviti so njeni otroci. “So tako ljubeči in bistri in prikupni in zabavni. Obožujem vsako sekundo, ki jo preživim z njimi.“

Mira sprejema le še vloge v filmih, ki imajo kratke snemalne urnike, da lahko uravnovesi svoje družinsko in poklicno življenje. Pogosto pa svoje otroke vzame kar s seboj na prizorišča snemanja, ter s sabo vlači: “... prešite odeje in barvne novoletne lučke in potrebščine za ustvarjanje raznih umetnin in knjige, da jim prizorišče čim bolj približam domu.“

Utrujena, a srečna

Čeprav prizna, da je včasih izčrpana zaradi vsega skupaj, pa tudi v svojem poklicu neznansko uživa. “Ugotovila sem, da je v mojem načinu življenja zelo težko, ko imaš otroke. Težko jih pustim, že za kratek čas, da grem na delo,“ razlaga. “Nikoli jih zares ne pustim – vedno gredo z menoj.“

“Vseeno se počutim grozno, ko jih moram pustiti same. Poskušam poskrbeti, da se vedno izobražujejo in zabavajo in so mi čim bližje, kjer koli že delam. Vendar je potrebno res veliko usklajevanja.“