Kletvice ljudje najpogosteje uporabljajo v situacijah, ko gre kaj narobe. Mnogi jih seveda uporabljajo precej pogosteje, ne glede na vzrok in situacijo.

Darko iz Zasavja o kletvicah

"Preklinjal je moj oče, moj ded, da o babici ne govorim. Že kot majhen fant sem jih pričel posnemati, nihče mi ni branil. Danes je to pač del mene. Kaj naj rečem? To sem jaz. Če mi gre v delavnici kaj narobe, bom zaklel kot sam hudič. Kaj naj rečem na šihtu pred kolegi ooo pismo!? Dajte no. Ne preklinjajo le tisti, ki se za nekaj imajo, pa se delajo fine. To tako je," nam je pojasnil 40-letni oče treh otrok iz Zasavja. Na vprašanje, ali se zadrži pred otroki, je odgovoril, da ne in se pohvalil, katere psovke že zna izgovoriti njegov triletni sin.

Strokovno mnenje

Nekateri starši se ob izgovorjeni kletvici malčka smejijo, drugi se jezijo, ne vedo, kako ukrepati. Igralna terapevtka Petra Škof meni, da je zelo pomembno, da starši, ki se trudijo vzgojiti otroke, ki ne bodo preklinjali, tudi sami ne uporabljajo kletvic: "Vemo, da se otroci učijo predvsem s posnemanjem in starši moramo biti na to zelo pozorni, saj nam kletvice "uidejo" iz ust v trenutkih, ko se tega ne zavedamo (v situacijah, ki nas razjezijo in nismo pozorni na to, kaj govorimo). Otroci, ki so pozorni na naše reakcije v takih trenutkih, se seveda naučijo te vrste reagiranja."

Kako ukrepati?

Škofova poudarja, da se naučijo otroci neprimernega vedenja in uporabe kletvic tudi v vrtcu, šoli ali na igrišču. V tem primeru morajo poznati pravila, ki veljajo doma: PRI NAS NI PREKLINJANJA! Če bodo starši pri tem dosledni in reagirali na vsako kletvico, bodo kmalu dosegli, da otroci le teh ne bodo uporabljali.

Kako reagirati na kletvice otrok?

"Pri manjših otrocih je dovolj opozorilo in jasno navodilo, da takih besed ne dovolimo uporabljati. Pri starejših otrocih pa je potrebno dosledno reagiranje v smislu odvzema privilegija (žepnine, obiska kina, odhoda na igrišče ...)," pojasnjuje Škofova in poudarja, da je predvsem pomemben pozitiven vzgled in dosledno reagiranje.