Z Mišom smo se pogovarjali tudi mi. Za Bibaleze.si je spregovoril o svojem otroštvu, očetu, mami, svojih treh otrocih, obdobju, ko sta z Dominikom ostala sama, ter o resničnostnem šovu BB Slavnih.

Mišo, odraščali ste v romskem naselju Pušča. Kako ste živeli, kakšne spomine imate na to obdobje?

Naj povem, da sem odraščal v veliki, dokaj revni družini ter da nam ni bilo rožnato! Oče, kot edini zaposleni v družini, je delal v komunalnem podjetju v Murski Soboti, mama je bila doma gospodinja. Zato sem vse do danes ostal skromen in cenim malenkosti, ki jih dobim. Na svoja starša sem zelo ponosen. Zlasti na očeta, saj je za družino naredil zelo veliko ter se trudil, da nam je bilo v življenju lepo.
Spomnim se zelo zanimive, žalostne in hkrati vesele zgodbe … Želel sem si harmoniko, ker pa so bili hudi časi in oče denarja ni imel, je prodal svoje bone, ki jih je dobil za malico. Tako mi je z denarjem za hrano kupil harmoniko, kar pomeni, da je bil na delu lačen. Nekako podobna zgodba se sedaj ponavlja z mojim Dominikom. V hišo Big Brother sem namreč odšel samo zato, da bom sinu lahko kupil harmoniko.

Starši so me dobro vzgajali in zelo sem srečen, da sem bil deležen takšne vzgoje. Oče je nežna duša, mama bolj stroga, zelo dominantna, skratka prava kombinacija (smeh).

Moja rojstna vas Pušča, na katero sem ponosen, je še vedno zelo temperamentna vasica svobodnih ciganskih duš. Po njej tako kot nekoč tudi danes odmeva glasba ...

Že kot otrok sem bil bolj tih, zasanjan. Divje fantovske igre me niso nikoli privlačile; zlasti orožje v meni vzbuja strah. Vojskovanje in pretepi niso bili nikoli del moje igre. Drugače pa sem bil deček kot vsi drugi. Včasih bolj, včasih manj priden, včasih bolj, včasih manj nagajiv – otrok pač.

Kako so vas vzgajali starši? Se vzgoja, ki jo nudite vašemu sinu, močno razlikuje od njihove? Kaj se vam zdi pri vzgoji najbolj pomembno?

Oseba, ki je pri vzgoji najbolj vplivala name, je bil moj oče. Veliko mi je pomagal, se pogovarjal z menoj, me razumel in mi skratka stal ob strani. Mama je bila zelo stroga, kar mi velikokrat ni bilo všeč. Danes sicer vem, da je hotela, da sem dobro vzgojen in ji po eni strani ne zamerim njene trde vzgoje, vendar jaz svojega otroka vzgajam tako, da sva prijatelja. Midva sva oče in sin, zelo si zaupava, veliko se pogovarjava, težave vedno rešujeva s pogovorom, vpitja v najini družini ni. Ne želim namreč, da se otrok zraven očeta trese. Dominik je star 12 let in je za svoja leta izjemno samostojen in odgovoren otrok. Sam zna oprati perilo v pralnem stroju, pomiva posodo, lika ... Iskreno priznam, da sem zelo ponosen nanj. Tudi v šoli mi učiteljice vedno čestitajo, kako lepo je vzgojen, kako se lepo obnaša, da je skromen ... Danes je skromnost pri otrocih redka vrlina, z vzgojo sem dosegel, da moj otrok ni razvajen, mojemu sinu že ogromno pomenita objem in ljubezen, ne pa denar.

Koliko ste bili stari, ko ste se začeli preživljati z glasbo? Kaj vam glasba pomeni?

Začel sem pri sedmih letih, pri tem pa mi je zelo veliko pomagal brat. Glasba je hrana za mojo dušo. Z njo preživljam sebe in Dominika, kar ni vedno lahko. Ampak preživiva pa le – če na koncu meseca ostane za žemljico, je to to!

Kdaj ste se prvič zaljubili?

Prvič sem se zaljubil pri 15 letih v Dominikovo mamo – svojo bivšo ženo. Prodajal sem na tržnici v Murski Soboti, ona je vsak dan hodila mimo, ker je bila dijakinja tamkajšnje tekstilne šole. In tako se je Miško zaljubil (smeh).

Dominik je imel dve leti, ko sva ostala sama, pomagali pa so mi moji starši. Zelo dobro sem se zavedal ene stvari: Mišo, kar se je zgodilo, se je, zgoditi se je moralo za nekaj dobrega. Tako sem si govoril in nekako sem se znašel. Predvsem tako, da sem iz preteklosti vzel nekaj življenjskih izkušenj, pomagalo pa je tudi, da sem že od nekdaj raje v družbi starejših, se pravi pametnejših.

Imate še dva sina, ki živita pri svojih materah. Imate redne stike?

Res je, poleg Dominika imam še dva sinova. Dveletni Aljaž živi v moji rojstni vasi Pušča. Imava redne stike. Zelo sem ponosen nanj in na njegovo mamo, ker je dobra mati in ga lepo vzgaja. Drugega otroka imam v Dobrovniku, ime mu je Aljoša, tudi z njim se videvam, vendar ne tako pogosto. Tudi on ima mamo, ki ga zelo lepo vzgaja, tako da, hvala bogu – oba sta v dobrih rokah.

Poleg skrbi za sina opravljate tudi vsa hišna opravila. Torej kuhate, likate, čistite, pospravljate … So vas dela navadili starši ali ste že po naravi redoljuben človek?

Kot otrok nisem nikoli dobival stvari na pladnju! To ne pomeni, da mi starši niso ugodili, vendar pa sem si hrano velikokrat sam pripravljal, za seboj tudi sam pospravil, opral, kar je bilo treba … Tako mi tudi danes ni težko prijeti za nobeno gospodinjsko delo. Nisem bil razvajeno dete in prepričan sem, da je tako tudi prav. Zdaj stojim na trdnih tleh in tako vzgajam tudi Dominika. Po mojem mnenju bi morali vsi starši gledati v to smer – s pretiranim razvajanjem in kupovanjem materialnih dobrin otroku prej škodimo kot koristimo.

Na Dominika sta pazila moja starša, večkrat je bil tudi pri mojem bratu, občasno pri sestri Slavici v Pušči. Ob tej priložnosti se vsem iz srca zahvaljujem. Zanj so namreč zelo lepo skrbeli ter mu nudili vse, kar bi mu jaz.

Se je zaradi vašega sodelovanja v šovu soočal z neprijetnostmi s strani vrstnikov?

Dominik ima dobre prijatelje v šoli, celo mama njegovega prijatelja je prišla ponj ter ga odpeljala k njim domov, da je bil lahko s sošolcem. Dominika imajo zelo radi, je priljubljen med vrstniki ter ni tarča posmehovanj. Na splošno nanj ne gledajo kot na sina slavnega očeta.

Kakšen deček je Dominik, kako bi ga opisali?

Dominik je romantičen, miren, prijazen, nežen, zelo čustven, spoštljiv do ljudi, rad pomaga ...

Sta vsa ta leta z Dominikom pogrešala žensko roko v vajinem domu?

Seveda, vsekakor! Najbrž vsi dobro vemo, kako dragocena je družina in kaj ta beseda sploh pomeni. Vem,da bi bil Dominik zelo srečen, če bi imela popolno družino. Večkrat me vpraša: ''Ati, kdaj bova imela družino?'' Potem mu po navadi v smehu odgovorim: ''Dominik, ko boš ti imel punco, se bo tudi ati poročil.''

Kaj meni Dominik o Sandri? Vas je že obiskala na domu?

Dominik je zelo razumljiva oseba in razmišlja podobno kot jaz. Človeku je treba prisluhniti, ga spoznati, ni prav, da ga sodiš po enem slabem dnevu, po enem izpadu … Tako razmišljava, ker sva cigana – tudi nama ni namreč prav, če nas ljudje tako površno ocenjujejo.

Skupaj s Sandro smo že bili v Murski Soboti na kavi. Dominiku je bila všeč, ker se zna pogovarjati, prisluhniti.

Dominik smeje se doda: ''Ati, zdaj, ko boš začel hoditi v šolo, ti lahko Sandra veliko pomaga, ona veliko ve in je zelo pametna. Le glej ati, da bova skupaj študirala!''

Znate se pošaliti na svoj račun … pa vendar, ali vas kdaj kakšen komentar o ciganih prizadene? Menite, da imamo o ciganih napačno mnenje?

Jaz za sebe vedno s ponosom pravim, da sem cigan, po videzu pa rom (smeh). Moram priznati, da me komentarji o ciganih ne vržejo s tira, vsak človek ima svobodo govora. Človek, ki o ciganih govori grdo, bi moral pravega cigana najprej spoznati in šele takrat spregovoriti. Vendar jaz pravim, naj jim bog oprosti, saj ne vedo, kaj delajo (smeh).

Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost?

Rad bi si ustvaril družino, ustvarjal na glasbenem področju, izšolal Dominika in ga obdržal na pravi poti.