V jeseniškem domu za pomoč materam, ki so se skupaj s svojimi otroki znašle v stiski, ki deluje v sklopu Varne hiše Gorenjske, je prostora za pet žensk. Vilma Regovc, vodja Varne hiše Gorenjske in materinskega doma, je za STA pojasnila, da so v obdobju delovanja Varne hiše Gorenjske potrebe po materinskem domu opažali že več časa, saj so se po pomoč zatekale tudi ženske, ki niso bile žrtve družinskega nasilja, a so v težkih življenjskih situacijah vseeno potrebovale pomoč. Ženske, ki potrebujejo pomoč in podporo, to lahko najdejo v času bivanja v materinskem domu, tam pa lahko ostanejo največ leto dni. Za reševanje težav ekonomske narave, stanovanjskih problemov, zdravstvenih težav ali težav v partnerskih odnosih je ženskam v domu na voljo vsa potrebna strokovna pomoč socialnih delavk in psihologinje. Podobno kot v varni hiši ženske s pomočjo zaposlenih dobijo individualni načrt reševanja težav, od iskanja zaposlitve pa do reševanja stanovanjskega problema.

Jeseniški materinski dom, šesti v Sloveniji, je sestavljen iz petih sobic in skupnih prostorov kuhinje, dnevne sobe in sanitarij. Ženske se po pomoč lahko obrnejo neposredno na varno hišo ali materinski dom, nanje jih lahko napotijo zavodi za socialno delo, v primeru nasilja v družini pa tudi policija, pojasnjuje Vilma Regovc. Da bi ženskam zagotovili kar največ pomoči, sodelujejo z različnimi organizacijami. Regovčeva dodaja, da je na Gorenjskem, kar se tiče varnih hiš, zmogljivosti zdaj dovolj. V okviru materinskega doma so sprva načrtovali ureditev doma za šest ali sedem žensk, a bo začetnih pet mest pokazalo, ali so potrebne morebitne širitve ali ureditve dodatne enote na območju spodnje Gorenjske.