Letošnje leto poteka svetovni dan hrane pod geslom Združeni proti lakoti. S tem geslom želijo Združeni narodi (ZN) opozoriti, da se lahko proti lakoti, ki danes pesti že kar milijardo ljudi, borimo le na način, da se poveča proizvodnja hrane na vseh ravneh, lokalno, regionalno in globalno.

Zagotavljanje globalne prehranske varnosti je pomembno tudi za Slovenijo. V okviru osnutka razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva si je namreč zadala nalogo, da mora pomagati nerazvitim, obenem pa krepiti svojo proizvodnjo in si prizadevati za ekonomsko pokrivanje svojih potreb po hrani. Tam, kjer smo in bomo konkurenčni, pa tudi prispevati k globalni prehranski varnosti, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.

Prvi razvojni cilj tisočletja, ki so si ga v okviru ZN zadale razvite države, je, da do leta 2015 izkoreninijo ekstremno revščino, vendar zadnji podatki ne kažejo temu v prid. Tako je bilo pred štirimi leti na svetu 800.000 ljudi lačnih, medtem ko se je danes ta številka dvignila že na milijardo ljudi, ki dnevno nima rednega dostopa do hrane, stanje pa je v zadnjih dveh letih še dodatno poslabšala svetovna finančna kriza.

Do leta 2050, ko naj bi bilo po ocenah na svetu že devet milijard prebivalcev, bi morali svetovno proizvodnjo hrane povečati za kar 70 odstotkov, če bi želeli nahraniti vse prebivalstvo. Zaradi omejenega dostopa do kmetijskih zemljišč bo zato treba povečati hektarske donose, mednarodna skupnost pa vidi rešitev v trajnostni rabi zemljišč.

Da bi se soočili s tako velikim izzivom, kot je drastično povečanje pridelave hrane za dodatno milijardo ljudi, niso dovolj le posamezni akterji, ampak je za doseganje cilja tako velikih razsežnosti potrebno združiti ustrezne politike in uporabiti primerne tehnologije.

Pomoč najrevnejšim prebivalcem v Sloveniji

Lakota pa ni problem samo revnih po svetu, pač pa tudi socialno ogroženih v Sloveniji. V okviru skupne kmetijske politike EU ministrstvo za kmetijstvo izvaja ukrep razdeljevanja pomoči v hrani najrevnejšim prebivalcem v Sloveniji. Letos bo razdeljenih okoli 5000 ton osnovnih živil – mleka, moke, testenin, riža in sladkorja. Skupna vrednost ukrepa za leto 2010 znaša nekaj več kot 2,6 milijona evrov.