Nekdanja Miss fitnessa, Miss bikinija in velika ljubiteljica adrenalina Nena Muršič je med svojo odsotnostjo od doma dokazala, kako pomembno vlogo imamo mame. Čeprav jo je k udeležbi v resničnostnem šovu spodbudil sin Nejc, ga je njena vrnitev po enem tednu neskončno osrečila. "Povedal mi je, da je od veselja skočil v zrak in zakričal: 'Toooo, mami prihaja domov!' Sestavil mi je tudi pesmico, se posnel na telefon in mi jo ob snidenju predvajal," je povedala Nena in dodala, da se je vse skupaj prav lepo izteklo. Preden je odšla od doma, ji je namreč Nejc zabičal: "Mami, glej, da se boš čez en teden vrnila, ker jaz te rabim!"

Za Nejca je med Nenino odsotnostjo skrbel njegov očka. "Povedal mi je, da je, medtem ko me ni bilo, spoznal, kako pomembno vlogo imamo mame, saj je moral za vse poskrbeti sam in je bil zaradi tega povsem izčrpan," je dejala 44-letnica in poudarila, da ima sin najbolj predanega, skrbnega in pozornega očka. "Tako me med odsotnostjo ni niti malo skrbelo, saj sem vedela, da je Nejc v najboljših rokah."

Nena je v pogovoru za Bibaleze.si povedala, kako pomembno se ji zdi dojenje, kako je bila aktivna med nosečnostjo in celo med popadki ter še mnogo stvari, ki so skupne staršem.

Ste se že tudi kot deklica ukvarjali s športom?

Ne, samo s tistim, kar je bilo v sklopu šole. Sicer pa smo bili nekdaj otroci veliko bolj aktivni, kot so današnji. Danes namreč otroci večino svojega prostega časa preživijo pred računalnikom, medtem ko smo se mi zelo veliko igrali zunaj.

Z aktivno vadbo ste se pričeli ukvarjati pred nekaj leti ... Zaradi česa pravzaprav?

Ker sem bila zaradi dojenja zelo vezana na sina, sem se odločila, da si bom vzela nekaj časa le zase in tako sem se vpisala k vodeni vadbi. Spoznala sem namreč, da moram narediti tudi nekaj zase in se ne le posvečati materinstvu. Povsem po naključju sem pozneje preizkusila tekoči trak, ki sem ga čez čas preprosto vzljubila. Morda tudi zato, ker sem lahko med tekom gledala telenovele (smeh). Na tekočem traku sem tako pridobila veliko kondicije in se nekaj mesecev pozneje celo udeležila polmaratona na 21 kilometrov. Sledil je maraton na 42 kilometrov, ki sem se ga udeležila že sedemkrat.

Ne, želela sem okrepiti še ostale telesne mišice, zato sem se odločila, da za en mesec najamem osebnega trenerja. Slednji je takoj prepoznal moj potencial in mi predlagal, da bi se lahko udeležila svetovnega prvenstva, ki je bil le tri mesece pozneje. Izziv sem sprejela in se s prvenstva celo vrnila s pokalom.

Kako ste skrbeli zase med nosečnostjo? Ste bili tudi takrat aktivni? Kako ste se počutili? Koliko ste se zredili?

Vse do sedmega meseca sem se ukvarjala z aerobiko. Menim namreč, da nosečnost ni bolezen in ne vidim razloga, da bi zaradi tega morala prenehati z aktivnostmi. Še en teden po predvidenem datumu poroda sem se odpravila na Šmarno goro in lahko rečem, da me nosečnost ni pri ničemer ovirala. Skozi vso nosečnost sem se tudi zelo dobro počutila, težo pa sem pridobivala po kilogram na mesec.

In porod, kako je potekal?

Porod je potekal brez težav. Tudi na dan poroda sem bila zelo aktivna in sem kar med delom prebila popadke. Ko sva se z bodočim očkom odpravila do porodnišnice, sem bila že sedem centimetrov odprta, uro pozneje pa sem že postala mamica.

Menim, da ni dobro, da nosečnice že ob prvem popadku odidejo v porodnišnico in intenzivno, z vsemi čuti spremljajo sleherno bolečino. Sama sem čakala vse do zadnjega in popadke ves čas negirala, ne pa poveličevala. Tudi kričanje se mi ne zdi smiselno. Že zelo zgodaj sem sama pri sebi sklenila, da bom med rojevanjem dostojno tiho in tudi res je bilo tako.

Kako ste se počutili, potem ko ste postali mamica?

To mi je dalo dodatno samozavest, zagon, energijo, ki mi je pomagala čez ovire, da sem lažje dosegla želene cilje. Ko postaneš mati, namreč ne daš otroku le del sebe, temveč se mu posvetiš v celoti.

Ste takrat, ko je bil sin še dojenček, kaj manj skrbeli za svoj videz? So se vam poznale neprespane noči?

To pa gotovo! V šoli za bodoče starše so nam povedali veliko stvari, tega, da lahko dojenčku po dojenju ponudiš dudo, nam pa niso. Tako sem bila zelo ponosna, ko je Nejc po dojenju zaspal na mojih prsih. Pri tem sem uživala in bilo mi je lepo. Toda nevede sem seveda naredila napako, saj se je Nejc tega navadil in se je s sesanjem dojke tudi tolažil. Tako brez dojke ni mogel zaspati, bradavičko pa je imel v ustecih tudi med spanjem. Večkrat sem se pošalila, da sem njegova 50-kilogramska kisikova bomba (smeh). V hipu, ko sem mu odvzela dojko, je namreč začel tako hlastati, kot bi mu primanjkovalo kisika! Ker je sledil jok, sem mu zavoljo miru dovolila, da se ponovno pocrklja na njej. Glede tega sem bila zelo neizkušena, sem se pa držala načela, da ga ne bom nikoli odstavljala na silo. Nenazadnje je to nekaj najboljšega, kar sem mu lahko ponudila in ne bi bilo prav, da bi ga pri tem omejevala.

Kako pa ste potem prenehali z dojenjem? Dojili ste namreč štiri leta ...

Zgodilo se je tako, da se je kmalu po četrtem rojstnem dnevu popolnoma sam odstavil. Dojila sem res zelo dolgo, pri tem pa me je spodbujal tudi moj ginekolog, ki mi je govoril, da naj dojim čim dlje. Tako bo tudi otrok bolj zdrav, bolj samozavesten, kar pa se je tudi zares obrestovalo, saj je Nejc še danes zelo zdrav in odporen deček.

Je tudi on tako aktiven?

Ja, Nejc je zelo adrenalinski deček, tako kot sem tudi sama. Ne boji se hitrosti, višine, obožuje adrenalinske parke, kamor pogosto zahajamo. Trenira breakdance, športno gimnastiko, motokros, smučarske in motoristične skoke.