Če je to vajin prvi otrok in sta imela s partnerico doslej predvidljive finance, prihod otroka sicer naredi poseg v finančna sredstva, a spet ne tako velik. Veliko lahko naredite s preprostim finančnim načrtom, s katerim veliko prihranite, svoje pa naredijo tudi družina in prijatelji. "Že pred prihodom otroka sva dobila veliko pripomočkov od najinih sorodnikov in prijateljev, tako da nisva veliko dokupovala iz lastnega žepa. Rekla sva si, da ne bova komplicirala, in nisva. V prvem letu otrok tako ne potrebuje veliko, saj se v večini primerov doji. Življenjski slog sva malce prilagodila, tako da so vsi konci tedna na morju odpadli, prav tako kosila in večerje v restavracijah. Tako se je denar enostavno privarčeval in prerazporedil za pleničke, obleke in stvari za osebno nego. Spet ni takšna sprememba," meni 31-letni Matevž iz Ljubljane.

► Strah me je, da ne bom znal skrbeti za svojega otroka

Ga bom znal pestovati? Kako bom menjal pleničke? Bom znal pomiriti njegov jok? To so najpogostejši in najbolj običajen dvom mladih očetov. Pomembno je, da ste kot oče vključeni v nego otroka, saj na ta način vzpostavljate dragocen odnos, poleg tega pa na ta način močno razbremenite tudi svojo najdražjo. "Na začetku je bilo vse skupaj zame novo vesolje. Bal sem se, da bom zlomil tiste drobne nožice. A potem nekako steče. Se mi pa zdi pomembno, da tudi partnerica da možnost in priložnost očetu, marsikatera je lahko pretirano zaščitniška ali pa hoče vse postoriti sama. To sem videl predvsem pri enem od kolegov. Kadar le morem, vskočim pri kopanju in plenicah, hranjenje (dojenje) pa je domena žene," v smehu pokomentira 28-letni Tadej iz Kranja.

► Strah me je, da ne bom več nikoli imel časa zase

Eden izmed pogostih strahov je tudi, kako močno bo prihod novega člana družine vplival na življenje. Bom odslej prikovan samo na dom? Bom lahko še kdaj spil kakšno pivo s prijatelji? Kaj pa moje športne aktivnosti? Zagotovo bodo prvi meseci najtežji, saj prihod otroka obrne življenje na glavo. Vaša partnerica bo potrebovala največ podpore prav v prvih mesecih, zato je prav, da ji stojite ob strani, ko vas potrebuje – tako čustveno kot tudi drugače. Ko se življenje uravnovesi in postane bolj rutinirano, pa je veliko lažje organizirati tudi druge aktivnosti in odsotnosti. "Najin sine ima trenutno sedem mesecev, tako da smo že dobro zakorakali v družinsko življenje. V prvih mesecih pa se seveda zgodi največji preobrat, ki ga prinesejo zahteve otroka, pa utrujenost, čustva … vse je na kupu. Seveda pa je treba imeti pred seboj, da takšno obdobje ne traja v neskončnost, ampak ima omejen rok trajanja. Midva sva se že pred porodom dogovorila, da bova vsa opravila delila oz. da bom pomagal povsod, kjer le lahko. Smešno mi je, ko nekateri očetje mislijo, da je vse domena žensk. Saj je otrok najin, kajne? Je sad najine ljubezni, zakaj bi bilo torej vse na moji ženi?" je jasen 36-letni Jernej iz Trzina.

► Strah me je, da se partnerica ne bo več zmenila zame

Nekateri očetje v družbi prijateljev radi delijo manj lepe izkušnje, kako so po prihodu otroka ostali ’na hladnem’. Vsa pozornost je nenadoma na otroku, več je prepirov in usklajevanja. Partnerski odnos se že v času nosečnosti začne korak za korakom preoblikovati, saj partnerja počasi postajata starša. Prihod otroka pa v celoti prinese novo izkušnjo in nove vloge, kar je velikokrat težko. A pomembno je, da tudi v tako veliki prelomnici ostajata skupaj – kot tim in kot zaveznika. Pogovarjata se in delita svoje dvome in misli drug z drugim. Skupaj je veliko lažje. "Zdi se mi, da sva imela na začetku eno manjšo krizo, ki je trajala kak teden. Noben te v celoti ne more pripraviti na prihod otroka in resnično doživiš to obdobje, ko se zgodi. Tudi midva nisva bila nobena izjema. A sva ugotovila, da če bova tiho in vsak v svojem svetu, ne bova prišla nikamor. V bistvu lahko rečem, da me je šele otrok naučil komuniciranja. Odprl sem se," je iskreno spregovoril 30-letni Vid.