Nacionalni projekt Eko šola je že vse od leta 2003 neločljiv del programa Osnovne šole Šentvid. S preprostimi in majhnimi, a za naš planet pomembnimi koraki lahko naredimo veliko. Začeti moramo z dobrimi medsebojnimi odnosi, na njihovih trdnih temeljih pa lahko zgradimo tudi odgovoren odnos do okolja. Več o programu nam je povedala Nada Paj, ravnateljica Osnovne šole Šentvid v Ljubljani.

Začnimo drug z drugim

Težko je dovolj poudariti, kako pomembno je, da negujemo to, kar čutimo drug do drugega. Naučimo se poslušati in razumeti drug drugega ter mislimo pozitivno. V šoli s tem zavestno začnemo že v prvem razredu. Vsako jutro, ko se otroci zberejo v šoli, se posedejo v krogu in pozdravijo drug drugega ter učiteljico. To je čas, ki je le naš, takrat si povemo, kaj vse smo doživeli, česa se veselimo ali morebiti česa bojimo.

Tudi starši lahko za dobre odnose s svojimi otroki skrbijo na podoben način. Morda zvečer, ko so otroci že v postelji, ali med skupnim obedom. Namenite nekaj časa pomenkovanju o tem, kako so družinski člani preživeli dan, kaj prijetnega ali morda manj prijetnega se jim je zgodilo, česa se veselijo v pričakovanju naslednjega dne, kaj se bo lahko zgodilo in česa si želijo.

Okoljska vprašanja povezujmo z ekonomskimi in socialnimi

OŠ Šentvid skozi vse leto s pomočjo učencev in njihovih staršev zbira star papir. Izkupiček se namenja šolskemu skladu, iz katerega se delno financirajo nadstandardne dejavnosti in oprema za učence, nagradne ekskurzije in nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije. Največji del izkupička šola namenja pomoči družinam naših učencev, ki so se znašli v materialni stiski, ko starši ne zmorejo plačati tečajev, šole v naravi ali drugih dejavnosti, ki jih šola organizira. Veliko nam pri zbiralnih akcijah pomagajo starši, saj v bližnji in širši okolici zberejo star papir in ga pripeljejo v šolo.

Zbiramo tudi stare kartuše, tonerje in baterijske vložke. Bistvo tega je, da učence naučimo, da vseh odpadkov ne gre metati v isti koš, saj so nekateri izmed njih dolgoročno nevarni in jih je treba odlagati na posebnih odlagališčih, ne pa v naravi. Vsako leto organiziramo tudi dobrodelni teden, na katerem izdelke učencev prodajamo, izkupiček od prodanih izdelkov pa namenjamo v humanitarne namene. Kaj lahko starši storijo doma? Vzpodbujajte svoje otroke, da skrb za okolje združijo s skrbjo za druge, pomagajmo drug drugemu.

Učinkovita raba vode in energije

Tako viri vode kot energije se prej ali slej izčrpajo. Danes imamo v rokah niti, kako oboje uporabljati varčno in s tem misliti na prihodnost. Ali zapiramo vodo, ko si umivamo roke? Ne puščajmo pipe odprte po nepotrebnem. Ko prostore zapustimo, ugasnimo luči, na radiatorje pritrdimo termostate, če pa električnih naprav ne uporabljamo aktivno, jih ugasnimo. Sprva smo morali na zavestno in racionalno ravnanje z energenti zavestno opozarjati, zdaj pa jim je to že tako prišlo v navado, da nas na to opozarjajo sami. Tudi če odrasli iz razreda odidemo, ne da bi ugasnili luči.
Doma lahko starši te navade prevzamemo in otrokom pokažemo, da njihovo znanje cenimo. Na marsikaj lahko otroci opozorijo sami, dovolj je, da jih starši poslušamo in upoštevamo. Namesto da se v trgovino odpeljemo z avtomobilom, pojdimo raje peš ali z javnim prevozom in pomislimo, zakaj in kako to vpliva na okolje.

Ločujmo odpadke

V kuhinjski kot postavimo namenske koše za odpadke. Enega za organske odpadke, drugega za papir, tretjega za steklo. V šoli slednjih skorajda ni, je pa zato košev za papir največ, saj tega v šoli porabimo največ. Učencem smo tudi razložili, kakšen je pomen ločenega zbiranja, kakšen vpliv ima to na okolje in ljudi ter kaj posamezne vrste odpadkov predstavljajo. Koše za embalažo imamo na vseh hodnikih, v kuhinji pa koše za organske odpadke. Z veseljem ugotavljamo, da učenci z ločevanjem nimajo težav, te navade pa tudi učinkovito prenašajo domov. Starši sami lahko veliko naredijo tudi s tem, da otrokove navade in ravnanja vzamejo resno in navade doma uvedejo tudi sami. Seveda bo včasih vseeno še vedno treba otroke opozoriti, kateri odpadek je treba dati v kateri koš. To je lahko tudi zabavno.

Zdrav in pester jedilnik

Narava gre tudi skozi naš želodček. V želji, da bi učence naučili, kako se zdravo in naravno prehranjujemo, je ob obroku vedno na voljo tudi sadje, pri kosilu pa je vedno velika izbira zelenjave, tako surove kot kuhane. Učenci si jo v samopostrežnem solatnem bifeju vzamejo sami, na voljo jim je med osem in deset vrst zelenjave. Če je le mogoče, jo kupimo pri slovenskih proizvajalcih, vedno več živil pa kupujemo tudi iz ekološke in integrirane pridelave.

Naj bo pisanega, zdravega in naravnega dovolj tudi na domači mizi. Skupaj se z otroki odpravite na tržnico, kupujte lokalno pridelano hrano pri okoliških kmetih, hrano, ki je ni bilo treba pripeljati od daleč, za prevoz pa ni bilo potrebno veliko energije. Ne drži, da zdrava hrana ni okusna, poiščimo načine, da bo na krožniku zasijala, k njeni pripravi povabimo tudi otroke. Hrana, ki jo pomagajo pripravljati sami, bo zanimivejša in še raje jo bodo poskusili. V šoli namreč opažamo, da otroci sadja in zelenjave pojedo veliko več, odkar si jo izberejo in začinijo sami.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na