Ženska, ki ne želi biti imenovana, je bila prepričana, da nikoli več ne bo našla svojih dveh otrok. Leta 1995 ju je namreč ugrabil njun oče in njen mož Faustino Utrera. Otroka sta bila stara tri in dve leti, ko ju je mati zadnjič videla.

Upanja, da ju bo kdaj našla, ni izgubila nikoli. Nekega dne je na Facebook vpisala hčerino ime in šokirana ugotovila, da bi bilo lahko dekle, ki jo je našla, njena ugrabljena hči. Postali sta prijateljici in med klepetanjem prek spleta je mati dobila vse več potrditev, da gre res za njenega otroka. Zdaj že 18-letno dekle je vprašala po bratu in izkazalo se je, da tudi on živi z njo.

Kmalu po tem pa je hči prekinila vse stike z njo in ukinila svoj profil na Facebooku. Takrat je mati poklicala policijo, saj je menila, da ima zadostne dokaze, da gre za njena ugrabljena otroka.

Policija je Faustina Utrera aretirala na avtobusni postaji, kjer je čakal sina.

Otroka se sicer matere ne spominjata. Njun oče, ki ju je tako grdo odtujil od biološke mame, se je znova poročil in ima s sedanjo ženo še enega otroka. Ugrabljena sin in hči jo kličeta mama.

Kot je dejala tamkajšnja družinska psihologinja Carrie Hoeppner, je primer izjemno zapleten. Otroka sta 15 let živela v prepričanju, da je njun dom na Floridi, da sta oče in njegova žena njuna starša. Niti slutila nista, da ju nekje že toliko let išče njuna prava mama.

Mati si želi le to, da bi dobila nazaj svoja otroka. Ves čas je živela v upanju, da bo ta dan res prišel. Zdaj, ko ju je našla, pa bo potrebne še veliko potrpežljivosti, saj je za otroka popolna tujka.

"Mati in otroka nimajo nobenega odnosa, saj so si kot tujci. Primer je zelo zahteven in potrebno bo veliko časa, da se ta pomemben odnos mati – otrok zgradi," je povedala Hoeppnerjeva.