S prihodom pomladi in daljših dni se je spremenil tudi naš način preživljanja prostega časa. Več časa smo v naravi, pogosteje se odločimo, da tudi jemo zunaj. Sezona piknikov pa poleg vsega lepega prinaša tudi določena tveganja in nevarnosti. Meso, ki ga pripravljamo, je pogosto termično slabše obdelano, hrano shranjujemo zunaj hladilnika, kar vse omogoča razvoj bakterij, ki povzročajo infekcijsko drisko. Več kot 90 odstotkov akutnih drisk (težave trajajo manj kot dva tedna) je infekcijskega izvora, kar pomeni, da se okužimo z bakterijami, ki nas obkrožajo.
Trije najpogostejši bakterijski povzročitelji driske v Sloveniji so salmonele, kampilobaktri in Escherichia coli.
Za nastanek bolezenskih težav pri okužbah s salmonelami je treba zaužiti razmeroma veliko število bakterij, zato se v večini primerov s salmonelami okužimo z zaužitjem okužene hrane. Piščanci izločajo salmonele v iztrebkih, zato salmonele pogosto najdemo na jajčnih lupinah. Prav tako so lahko salmonele tudi v jajčnem beljaku in rumenjaku. Ocenjujejo, da je s salmonelami okuženega kar 50 do 60 odstotkov piščančjega mesa. Okužimo se tudi z uživanjem surovih jajc ali izdelkov, v katerih so surova jajca (majoneze, jajčne kreme, pudingi, sladoledi) in s toplotno neustrezno obdelanim piščančjim mesom. Salmonele lahko z delovnih površin, na katerih smo obdelovali piščančje meso, prenesemo tudi na sadje in zelenjavo, ki ju tam obdelujemo kasneje.
Kampilobaktri so drugi najpogostejši povzročitelj infekcijskih drisk v Sloveniji
Po epidemioloških značilnostih so okužbe s kampilobaktri precej podobne salmonelozam in prav tako sodijo med zoonoze, kar pomeni, da se prav tako lahko prenašajo prek živali. V zadnjih letih so v Sloveniji okužbe s kampilobaktri po pogostosti bakterijskih povzročiteljev infekcijskih drisk na drugem mestu, takoj za salmonelami. Okužbe s salmonelami in kampilobaktri so pogostejše v poletnih mesecih, ko jim višje temperature omogočajo hitrejše razmnoževanje.
Escherichia coli – zelo razširjena bakterija
Sevi Escherichie coli so razširjeni po vsem svetu. Z njo se najpogosteje okužimo z uživanjem okuženih živil in vode. Možen je tudi neposreden prenos s človeka na človeka. Pomembni prenašalci so tudi muhe in druge žuželke.
Kako ukrepati ob pojavu infekcijske driske?
Akutna infekcijska driska praviloma mine v treh do sedmih dneh brez posebnega zdravljenja. Pomembno je, da skrbimo za zadosten vnos tekočin, da ne pride do izsušitve. Izsušitev je bistveno pogostejša pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših in tistih, ki imajo hujše osnovne bolezni. Med akutno drisko svetujemo blago prilagoditev prehrane. Odsvetujemo mleko, razen dojenja. Bolniki naj uživajo hrano, ki vsebuje dovolj kalorij, po drugi strani pa ne pospešuje peristaltike in ni težko prebavljiva. Svetujemo, da bolniki uživajo kuhana živila, ki vsebujejo škrob (krompir, testenine) in žitarice (riž, pšenica, oves). Primerni so tudi kuhana zelenjava, zelenjavne juhe, banane, jogurti, krekerji ipd.
V obsežni raziskavi, ki je ugotavljala vpliv probiotikov na potek akutne driske, se je pokazalo, da probiotiki pomembno skrajšajo trajanje driske in zmanjšajo število odvajanj. Probiotiki so se izkazali za varne in niso bili povezani z izrazitimi neželenimi učinki.
Najboljša je preventiva
Driske lahko preprečimo z upoštevanjem pravil za pripravo hrane ter ustrezno shranjevanje surovih živil in že pripravljene hrane. Pomembno je redno in temeljito umivanje rok in skrb za uporabo čiste, pitne vode.
Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na
Komentarji (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV