
"Še danes ne vem, kdo je oče. Niti ni pomembno. Sin bivšega moža kliče oče in njega stric," je povedala Mia.
Ko je spoznala Mateja, svojega bodočega moža, ni vedela, da ima brata. Že od otroštva sta živela ločeno. Matej je živel pri materi, nekaj let starejši Jani pa pri očetu. Bila sta par nekaj let, nato sta načrtovala poroko.
"Janija sem prvič videla na najini poroki. Z Matejem si nikoli nista bila blizu, zato naju prej ni obiskal. Všeč mi je bil na prvi pogled. Bil je popolno nasprotje brata," je pripovedovala Mia.
Jani je bil velik, črnolas, imel je prodorno modre oči in čudovit nasmeh. Matej pa je bil srednje postave, nekoliko okrogel in kljub temu, da še ni dopolnil trideset let, so se mu na čelu pričeli redčiti lasje.
"Mateja sem imela rada, ker je bil čudovit človek, nežen, pošten, rad je pomagal, bil je moj najboljši prijatelj. Nisem se zaljubila v njegov videz, ampak v njegovo srce," je bila iskrena Mia.
Morda se je Janiju poznalo tudi to, da je odraščal pri očetu. Zakon bratovih staršev je razpadel zato, ker je imel on rad ženske. In Jani je bil tudi v tem zelo podoben očetu.

Čeprav je bil za Mio in Mateja poročni dan, oči naj bi imela le drug za drugega, so njene nehote uhajale k njegovemu bratu. In Jani ji je globoke poglede vračal. In zvečer, ko so slavili poroko, je izkoristil priložnost in zaplesal z Mio.
"Če bi vedel, da bo imel brat tako lepo ženo, bi ga obiskal že prej in mu jo za nekaj trenutkov ukradel"« se spominja Mia njegovih besed, ki jih ji je zašepetal na uho, ko sta plesala na njeni poroki. V želodcu so se nehote pojavili metuljčki, a takrat ji je še uspelo, da jih je prezrla in se posvetila svojemu možu.
Janija ni bilo na spregled nekaj mesecev, nato pa se je nekega popoldneva pojavil na njunem domu. Matej ga je bil vesel in ga povabil naprej. Mii je za hip zastalo srce, ko se je potopila v njegove oči. Bil je tako privlačen in tega se je zavedal.
"Ostal bi nekaj dni, če nimata nič proti," je brez oklevanja povedal.
Matej je bil vesel, menil je, da želi brat poglobiti njun odnos. A žal je moral na delo, Mia pa je bila doma. In z Janijem sta bila sama.
"Ni bilo potrebno veliko besed. Začaral me je. Ob njem sem bila brez moči. Odpovedala sem na celi črti in nisem se mu mogla upreti. Bilo mi je popolnoma vseeno za posledice," je govorila Mia.
Jani je ostal pet dni in takoj, ko se je Matej odpravil v službo, je odnesel Mio v spalnico.
"Prvič me je pekla vest, potem pa vse manj. Bila sem slepa, bilo mi je vseeno, če naju zaloti!"
Vest pa se je ponovno oglasila čez dober mesec dni, ko je Mia ugotovila, da je noseča. Taklrat se ji je podrl svet. Naj molči ali naj pove resnico? Komu? Obema?
Poklicala je Janija in mu po telefonu vse povedala. Ta se je prestrašil, ji zabrusil, da otrok ni njegov in prekinil vezo. Jokala je in sprevidela, da mu je vseeno zanjo. Da je nikoli ni imel rad.

"Čakal me je najtežji pogovor v mojem življenju. Odločila sem se, da Mateju vse povem. Nisem več mogla molčati, pa čeprav danes vem, da bi bilo bolje, če bi. Matej je namreč ponorel. Poiskal je brata in stepla sta se, za nekaj let popolnoma prekinila stike.
Midva sva še nekaj časa ostala skupaj, a je bila rana pregloboka. Ni se več mogel ljubiti z mano, ni me več mogel pogledati. Ločila sva se in odšla vsak na svoj konec. Ko sem rodila, sem mu poslala sporočilo. Mu napisala, da je sin podoben njemu. Ni bilo odgovora in ne zamerim mu," je povedala Mia.
Danes je njen sin star sedem let. Ima očeta in ima strica. Nikoli niso naredili preizkus očetovstva. Matej se je odločil, ko je bil mali star dobro leto, da bo skrbel zanj. Z Mio sta spet navezala prijateljske stike. Pobotal se je celo z bratom.
"Ljubila sem oba, vsakega na svoj način in ostala sama. Sin pa me vsak dan spomni na napako, ki sem jo naredila in na to, da bi lahko imela lepše življenje," je povedala Mia.
Komentarji (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV