O nenavadnih spolnih praksah nisem nikoli posebej razmišljala. Peter mi je bil več kot dovolj in čeprav sem vedela, da se mnogi predajajo raznovrstnim užitkom, ni nič pritegnilo moje pozornosti.

Ko sva dočakala težko pričakovani črtici, se mi je od sreče zameglilo pred očmi. "Mama bom! Mama! "Jokala sem in se veselila hkrati, skakala po hiši, pela in plesala. S Petrom sva ob večerih poležavala na terasi, zrla v zvezdnato nebo in sanjarila o prihodnosti. Bilo je nebeško …

Nekaj tednov kasneje sem opazila, da se mi je močno povečala želja po spolnosti. Petru je bilo to seveda všeč, jaz pa tudi nisem imela nič proti. Bila sva še bolj razigrana kot takrat, ko sva se spoznala. Tako sva nenehno tičala skupaj, opravljala vsakdanja opravila in se zraven še neizmerno zabavala.

Moje veselje in notranji mir so kmalu pričele kaliti sanje in neustavljiva želja po ženskem dotiku. Sanje prepolne užitkov mi niso dale miru in prav kmalu sem sanjala tudi v budnem stanju. Svojih misli sem se neskončno sramovala, bila sem vendar noseča in poročena! Razumela bi, če bi se mi to pripetilo v obdobju, ko sem spolnost šele odkrivala. Takrat bi veliko lažje uresničila svoje želje. Toda ne, kot z neba me je zadel val čustev, zaradi katerih nisem mirno spala ne ponoči ne podnevi. Tudi Peter je opazil, da sem postala bolj strastna in ljubila sva se še pogosteje kot prej. A v mojih mislih ni bil on …

Črviček slabe vesti mi ni dal miru, zato sem mu povedala, kaj se mi dogaja zadnje tedne. Najprej so se mu zasvetile oči, nato je stresel z glavo, kot bi hotel pregnati misli, nato pa me je pomiril, da je to zagotovo povezano z nosečniškimi hormoni in da me bo že minilo. Menil je, da ni razloga za skrb in da so moji občutki povsem naravni. Odleglo mi je, ker sem se mu izpovedala in me je razumel. Govorila sem si, da me bo že minilo in se skušala zaposliti z delom.

Minevali so tedni, trebušček je rasel, želja po intimnosti z žensko pa še vedno ni minila. Bilo je, kot bi se upirala vetru, zato sem se odločila, da izberem srednjo pot. Po tehtnem premisleku sem doumela, da potrebujem pogovor z žensko, ki se ji, ali pa so se ji dogajale enake stvari. Nedopustno se mi je zdelo, da bi se podala v vroče razmerje, obenem pa odštevala dneve do poroda in izbirala oblačila za svojega dojenčka. Tako sem si rekla, da poskusim s pogovorom preko spleta in si vsaj malo potešim radovednost.

Našla sem jo brez težav. Bila je noseča tako kot jaz in tudi sama je komaj krotila neustavljivo željo. Zaupala mi je, da je pred leti že imela romantično razmerje z žensko. Bilo je kratko, sladko in nepozabno. Ko je pred meseci zanosila, se je v njene misli prikradla prijateljica iz preteklosti. Pogosto je podoživljala njune skupne trenutke in si želela, da bi se ponovili.

Tako sva dve nosečnici z navidez povsem vsakdanjim življenjem hrepeneli po prepovedanem. Zjutraj sem nestrpno pohitela k računalniku, da bi prebrala njeno sporočilo … in teh je bilo veliko. Bila je tako nežna in razumevajoča. Pogovarjali sva se o nosečnosti, dojenčku, si izmenjavali recepte in pisali poredna sporočilca.

Nenehno sva načrtovali srečanje, ki pa sem ga vedno znova prelagala. Razum mi je veleval, da to kar delam, ni prav. Tri mesece kasneje sva se popolnoma ohladili. Še vedno sva imeli stike preko elektronskih sporočil in telefona, le pogovarjali se nisva več o najini skriti temi. Zanimivo je, da ni nobena od naju prekinila spletnega razmerja. Bolj ko se je bližal predvideni datum poroda, bolj sva klepetali o dojenčku, porodu in življenju po njem. Spolnost naju preprosto ni več zanimala. Tako sva skoraj neopazno postali zelo dobri prijateljici.

Tri mesece po porodu sva se prvič srečali. Sestali sva se z družinama. Ko sem jo objela, sem vedela, da prižemam k sebi pravo prijateljico. Spoznali sva se na zelo nenavaden način, deliva si najintimnejše skrivnosti in sva obenem zelo dobri prijateljici. Življenje je polno presenečenj, takšnih in drugačnih …