Za majhno deklico Pat Janaway iz Velike Britanije, ki je v petdesetih letih dvajsetega stoletja živela z materjo samohranilko, življenje ni bilo lahko. Večino časa je sanjala, da bi bila del velike, glasne družine. Vendar je njena mati Maude dekličinega očeta le redko omenjala.

Radovednost

Pri 11 letih je končno zbrala pogum in mamo povprašala o njem. Takrat ji je Maude pokazala majhno, modro mornariško torbico. “Bila je lepa in na pritiskaču je bilo majhno zlato letalo. Povedala mi je, da ji je to dal moj oče.“ Pat je izvedela še, da je bilo njenemu očetu ime Thomas Byrnes in da je bil letalski častnik, ki ga je Maude spoznala med drugo svetovno vojno in se z njim zapletla v kratko razmerje.

Nekaj dni kasneje, ko mame ni bilo, je Pat premagala radovednost in pobrskala je po mamini omari, da bi o očetu izvedela še kaj več. Našla je pisma, poslana z letalsko pošto, ki pa jih ni odprla. Na žalost Maude kasneje s hčerko nikoli več ni govorila o njenem očetu. Pri 16 je Pat pustila šolo in začela delati. Takrat je tudi spoznala Johna, svojega sedanjega moža, s katerim sta se poročila leto dni kasneje.

Misel na očeta …

Pat in John sta se ustalila v Wigfordu v Essexu in rodili so se jima štirje otroci; danes so vsi že odrasli. Ob tem, da si je ustvarila lastno družino, pa je postala Pat le še bolj odločena, da izve kaj več o svojem očetu. Ker mama z njo o njem ni želela govoriti, sta jo “zaslišala“ mož John in hči Karen. Vendar je Maude vnukinji povedala, da je zažgala vse, povezano s Thomasom. Na Patin 50. rojstni dan pa je Johnu rekla, da bo skrivnost o tem, kaj se je zgodilo, odnesla s seboj v grob.

Tako je Maude pred 15 leti umrla in Pat ni našla ničesar več, ne torbice, ne pisem, le vabilo na ples ameriške vojske 16. septembra 1944. Devet mesecev kasneje, 14. junija 1945, se je rodila ona. A takrat je imel John že računalnik in začela sta še bolj vneto brskati za podatki o vseh Thomasih Byrnesih. “Čeprav sva mnogim pisala, ni bil nobeden od njih moj oče,“ pravi Pat. “In sčasoma sem se sprijaznila s tem, da ga ne bom nikoli našla.“

Naključje

Nato sta decembra pred tremi leti Pat in John odpotovala v ZDA. Raziskovala sta jug dežele in se ustavljala v hotelih, ki so jima bili všeč na pogled. Eden od njih je stal zunaj mesta Savannah v Georgiji in ko sta se ustavila pred njim, sta zraven opazila vojaški muzej. Naslednji dan sta se ga odločila obiskati in menila, da bi bilo dobro pogledati, ali je kje omenjen tudi Patin oče. “Asistent mi je podal knjigo s podatki o njegovem regimentu. Ko sem jo odprla, sem presenečena ugotovila, da je njegovo ime povsem pri vrhu, poleg pa je bila še njegova fotografija iz mladih let.“

Žal sta se morala že naslednji dan vrniti domov. Pet mesecev kasneje sta se, oborožena z novimi podatki, vrnila v ZDA, da bi nadaljevala iskanje. Takrat sta odkrila, česar sta se bala. Patin oče je bil že pokojen, vendar sta iz osmrtnice v krajevnem časopisu izvedela nekaj več – za seboj je pustil ženo in osem otrok.

Sprejeta

To je v zakoncih Janaway vzbudilo novo upanje. Potrkala sta na mnoga vrata in končno našla enega od Patinih polbratov. “Sprva sva rekla, da sta bila njegov in Johnov oče dobra prijatelja, nato pa priznala, da sem v resnici njihova dolgo izgubljena polsestra in bili so čudoviti - takoj so me sprejeli kot del družine. Ko me je eden od bratov takoj toplo objel, sem se počutila čudovito. Končno sem jih našla! Izvedela sem, da je oče tudi svojo drugo hčer poimenoval Pat.“

Od takrat je Pat spoznala že vse svoje polbrate in polsestre: 68-letnega Toma, leto mlajšega Eddija, soimenjakinjo Pat, staro 64 let, 58-letnega Donnyja, 56-letno Kathy, Michaela, 54, Peggy, ki je stara 52 let, in 40-letno Karen. Kmalu jih bo znova obiskala. Pravi, da je zanimivo videti, kako so si podobni in da je eden njenih sinov zelo podoben Thomasu. Od takrat je zanjo izvedela tudi vdova pokojnega očeta, a je to ni presenetilo. “Priznal ji je, da se je zapletel z mojo mamo in ko sem se pojavila, je uganila, da sem sad tega razmerja,“ pravi Pat.

Uresničene sanje

“Ko je moj oče odšel za tri leta v Anglijo in spoznal mojo mamo, je imel doma že enega sina in drugega na poti.“ Polbratje in polsestre so ji povedali, da je bil njihov oče pravi družinski človek in Pat se sprašuje, ali je tudi v pismih, ki jih je pošiljal njeni mami, kdaj vprašal po njej. Žal tega ne bo nikoli izvedela.

“Že to, da vem, da sem del velike družine, je izpolnitev mojih sanj! Odkritje, da imam osem polbratov in polsester me je nekako dopolnilo. Vedno sem čutila, da manjka velik del mojega življenja. Ko sem vse spoznala, sem se počutila kot bi prišla domov. Končno vem, kdo sem v resnici.“