Čeprav Roseanne pravi, da je že stara in po njenem mnenju židovska kot le kaj, z leti ne izgublja svoje ostrine. Napisala je namreč knjigo Roseannearhija (Roesannearchy), kjer se s sarkazmom dotika kulta zvezdništva, feminizma in razrednih bojev. V intervjuju je med drugim tudi razkrila, da je zelo slaba mama, a naravnost odlična babica.

„Verjetno sem slaba mama kot vse druge. Nisem nič posebnega. No, sama bi sicer rekla, da sem slaba, katera druga mama pa si lahko misli povsem nasprotno. Kot na primer, da otroka naučiš, da so zvedavi mali smrkavci – pravijo, da je to dobro. Kot babica pa sem fantastična, razburljiva. Na svoji kmetiji imam manjši traktor, s katerimi vnuke vozim po posestvu. Pravijo mi kar Indiana Jones, prav dobro vozim. Včasih tudi glasno poslušam rock'n'roll glasbo, prirejamo plesna tekmovanja in potem se napokamo s slaščicami. Strarši so sicer precej jezni, a kaj drugega naj bi z njimi počela, saj sem babica!“

V knjigi se je dotaknila tudi problema sodobnega feminizma, ki jo spravlja v slabo voljo. „Čisto prazen je, materializiran, gre le za to, ali lahko imaš tistega 3,5 otroka v povprečju, kariero in druge bedarije, ki pritičejo srednjemu razredu. Nič nima s spreminjanjem sistema, ki prezira ženske.“ In Roseanne je še vedno zelo jezna, jezijo jo nepravičnost, korupcija, spolno suženjstvo otrok in to, da je delovni razred čisto izključen iz političnih procesov. Poleg tega prezira tudi Sarah Palin, zato bo leta 2012 na volitvah proti njej kandidirala. „Zdi se mi, da kandidatura za predsednika pomeni le, da se vsake toliko časa pokažeš s kakšnim govorom.“