Medtem ko je njegova prvorojenka v tem mesecu upihnila osem svečk, jih je sin prav tako v tem mesecu upihnil pet, že v juliju pa so se razveselili še enega fanta, kar zagotovo veste, da v hišo prinese tudi veliko dela, usklajevanja in obveznosti, zato se nam je prav Srđan Milovanović zdel odličen sogovornik za vprašanje, kakšna je oz. bi morala biti vloga moškega v družini dandanes. "Vsaj zdi se mi, da so bili naši očetje povsem drugače vpleteni v našo vzgojo, kot je navada zdaj," začnem z razmišljanjem.

"Očetje so zagotovo zdaj bolj vpleteni v vzgojo. Ko smo bili mi otroci, je to kar vse skupaj sodilo bolj pod ženska opravila, zdaj pa je ta meja bolj zabrisana, kar se mi zdi tudi povsem pravilno, saj je prav, da se partnerja dogovorita, kaj jima ustreza," začne Milovanović, ki prizna, da ga najbolj moti, če kakšnega očeta sliši, da sinu reče, da ne sme jokati, ker fantje pač ne jokajo. "Potem pa se otroku pojavijo kakšne druge frustracije, postane nasilen, začne s pretepi … Seveda ne zagovarjam tega, da naj zdaj otrok joka za vsako malenkost in da naj se vrže na tla v trgovini, ko ne dobi, kar si želi, a če čuti osebno stisko, je pomembno, da to pokaže."

Druga stvar, na katero opozori Srđan, pa so družbena omrežja. "Ponosen sem na svoje otroke, dojemam jih kot svoj največji dosežek v življenju, a to ne pomeni, da se bom z njimi kitil oz. da se bom kitil z njihovimi dosežki in to objavljal na družbenih omrežjih. Oni pišejo svojo zgodbo v življenju in ko bodo dovolj stari, da bodo lahko sami odločili, kaj želijo deliti s svetom, bodo tako tudi naredili. Zdi se mi, da je vse to objavljanje že preraslo meje dobrega okusa, hkrati pa tudi meje osebnih pravic," ki dodaja, da opaža še en trend, in sicer da starši ne objavljajo svojih fotografij, nenehno pa objavljajo fotografije svojih otrok: "Nisem pristaš tega."

In potem se vrneva na tista moška in ženska opravila. Kako je pri njih doma, kdo je odgovoren za kaj? "Jaz obožujem kuhanje, žena pa to sovraži, zato sva tukaj že takoj uskladila. To seveda ne pomeni, da zdaj ona nikoli ne kuha, a načeloma je to moje delo. Ona se npr. bolj posveča čistoči, pere perilo in čisti, ker hitreje opazi, da je treba kaj pospraviti. V tem pogledu sem tipičen moški, tudi obleke ležijo povsod (smeh)." Ker ima Srđan veliko bolj prilagodljivo službo, je tudi on tisti, ki otroke po navadi vozi v vrtec oz. domov, prav tako je lažje, če z njimi, ko zbolijo, doma ostane on.

Da se je z otroki treba ukvarjati in da je časa za vse pogosto premalo, čivkajo že vrabčki na strehah, zato vprašam, kaj se mu zdi, da otrokom preprosto mora privzgojiti. "Empatijo. Spoštovanje do drugih ljudi in dobroto," izstreli kot iz topa in s ponosom pove, da opaža, da se jima zdi, da s tem nimata težav. "Če otroci niso v stiski, so že v osnovi empatični. Če otroku že v otroštvu ne privzgojiš egoističnosti, potrebe po tem, da se bori za svoje stvari, potem otrok ne bo imel potreb po egoizmu ali agresiji. Pri sebi torej vidim nalogo, da ju vodim čez take situacije. To pa rešuje pogovor in razlaga."