Profesorica prava na univerzi Yale Amy Chua meni, da sta ohranjanje tradicionalnih vrednot in stari način vzgoje zelo pozitivna. In prav to je uspeh kitajskih učencev, ki jih primerjajo z njihovimi vrstniki na Zahodu. V knjigi Zakaj so kitajske matere boljše je zapisala, da Zahod s Kitajsko izgubi boj že v vrtcu.
Amy Chua pripada drugi generaciji kitajskih priseljencev v Združene države Amerike, pozornost je pritegnila z več kot provokativno tezo, da imajo otroci samo s kitajskimi metodami vzgoje možnost za uspeh. Izjavi, da otrokovih izpadov ne smemo dopuščati in da jih je treba strogo ''trenirati'', sta izzvali burne reakcije.
V svoji knjigi je natančno opisala svoje stroge metode, in sicer svojima dvema hčerkama prepoveduje skoraj vse, kar drugi starši na Zahodu dovolijo otrokom (igranje računalniških iger, prenočevanje pri prijateljicah, nastopanje v šolskih predstavah). Nekoč je celo svoji hčerki zagrozila, da ji bo zažgala medvedka, če ne bo brez napak igrala klavirja ... Potem se ni več motila.
Samostojnost ali uspešnost?
Na to so se izobraženci odzvali tako, da ji delno priznajo, da so takšne metode potrebne na Kitajskem, kjer je veliko prebivalcev in je posledično tudi ogromna konkurenca. Prav zaradi tega se morajo kitajski šolarji zelo veliko učiti, vendar gre pri tem le za trdo delo in ne spontanost. In prav to je težava teh kitajskih metod. Uspešni so namreč pri matematiki, razumevanju besedil, branju in naravoslovnih predmetih, prikrajšani pa so za otroštvo in domišljijo. Zelo težko poiščejo nove in ustvarjalne rešitve za težave, obenem ne marajo sami sprejemati odločitev. Na Zahodu se nasprotno otroci samostojno razvijajo in sčasoma začnejo svoje življenje stran od staršev.
Chua je v enem izmed intervjujev izjavila, da s svojim receptom vzgoje ne želi nikogar posiljevati, temveč svoje izkušnje deliti z drugimi materami, da razmislijo o zahodnjaških metodah vzgoje.
