Občutki krivde

Jasno je, da je na prvem mestu družina. Ampak so pa določene situacije v življenju, ko je treba sklepati kompromise in ko se (začasno seveda) tudi družinske obveznosti postavi na stran. In takrat prav po tiho pride občutek krivde. Ker nismo dovolj časa z otroki, partnerjem, nimamo časa za gospodinjska opravila, na vrtu je že divje in kje bi si sploh upale vzeti še kaj časa za odmor?! Opažam, da je to kar pogosto pri mamicah, ki nadaljujejo študij kljub nosečnosti ali pa z dojenčkom v naročju, in tudi sama sem se kdaj ujela v past občutkov krivde. Zato je pomembno, da veste, zakaj in zares v sebi čutite željo po nadaljevanju študija. Lažje vam bo, če si boste zastavile en cilj, ki bo vključeval tudi vaše pridobljeno znanje. Četudi bo ta cilj (zgolj) osebnostna rast ali pa občutek izpopolnjenosti. Vredne ste, da stopite na pot svojih sanj, in prav je, da jih ne odvržete zaradi pomanjkanja podpore iz okolice, čeprav je le ta pomembna oziroma nam olajša zadeve. Sama sem velikokrat slišala, da je noro, da še študiram, da ni prav, da bi morala ves svoj čas posvetiti otroku. Pa saj sem ga. Vsak možen trenutek sem bila tam z njim in to s popolno pozornostjo in predanostjo njemu in igri. In tako pridemo do naslednje točke.

Odvrzi pričakovanja in težnjo po popolnosti

Ne boš vedno zmogla vsega. Res, ne boš. Gledala boš sošolce in prijatelje, ki bodo vse opravljali brez težav. Primerjala se boš. Želela si boš, da bi pri tebi šlo tako in od sebe boš zahtevala stoodstotno predanost. Sama večkrat pravim, da se sploh ne zavedamo, koliko časa imamo v vsakem dnevu, dokler nimamo otrok. In se tudi ne zavedamo, kaj vse bi lahko storili v enem dnevu! Koliko časa je neizkoriščenega ali namenjenega nekim stvarem, ki nas niti ne izpolnjujejo. Ko pa enkrat dobimo otroka, nam je že odhod v trgovino brez otrok mini dopust. In popolnoma v redu je tako. V času študija pa je res, da nekaj časa namenite sedenju v šolskih klopeh, ampak potrebujete tudi čas za učenje, pisanje seminarskih nalog, za skupinske projekte … In v realnosti nimate vedno tega časa. Otroci zbolijo, včasih imate kakšne družinske obveznosti ali praznovanja, spet drugič vas čaka serija neprespanih noči … Ampak vi še vseeno, kljub vsem tem dodatnim obveznostim, najdete čas, da opravite tudi nekaj študijskih obveznosti. Lahko si zgolj pripravite zapiske ali pa preberete kakšen (kratek) članek. Se sploh zavedate, kako predani ste? Družini in študiju? Da kljub vsemu, kar imate za postoriti čez dan, sploh pomislite še na to, da bi se ponoči učile? Ko boste enkrat spustile to težnjo po popolnosti, boste lažje zadihale. Kar naenkrat se boste znašle tudi v situaciji, kjer bodo otroci bolj mirni, ker bodo čutili, da ste začele zaupati vase in v to da premorete tudi te dodatne obveznosti, pa čeprav to pomeni, da bo za vas rok za oddajo neke seminarske malo podaljšan. Pa kaj potem? Tudi Rima niso zgradili v enem dnevu, pa verjetno niso imeli še otrok v naročju, ko so ga gradili, kajne? Vse bo v redu, le drži se urnika in organiziraj si čas za obveznosti, ko le-te pridejo.

Načrtuj vse obveznosti

Na začetku študijskega leta večina profesorjev da neke okvirne informacije o obveznostih, ki jih morate izpolniti. Moj nasvet je, da stopite do vsakega profesorja in prosite ali za podaljšanje roka ali pa za to, da bi neko obveznost opravljali prvi oziroma med prvimi. Zelo vam je lahko pri tem v pomoč tudi status študenta starša in povprašajte o tem v referatu vaše fakultete/srednje šole.

Prav tako vam priporočam, da si kupite dober rokovnik, kamor si boste zapisovali vse obveznosti in datume izpitov. Sama si, zaradi občasne pozabljivosti, naredim tudi opomnik v telefon tako, da me o neki obveznosti obvesti najprej en teden pred rokom, kasneje še dva dni pred rokom in na dan same obveznosti. Tako se potem nekako prisilim, da opravim tudi tisto, kar sem odlašala pred tem. Nekateri si naredijo urnik nekje na steni, kjer je vedno na vidnem mestu in tja vpisujejo vse potrebno. Najdite nek način, da boste imeli vse, kar je nujno, na enem mestu.

Pri organizaciji časa sta pomembni disciplina in dobra organizacija. Včasih si zadamo preveč obveznosti v enem dnevu in nič hudega ni, če se kdaj kaj prestavi. Zato vam priporočam, da že vnaprej načrtujete tako, da boste imeli vedno nekaj dodatnega prostega časa vsak dan, če bi slučajno takrat začutili, da bi naredili tudi nekaj, kar ni na "to do" listi. In še dobro se boste počutili, če bo kakšen dan brez obveznosti, kajne?

Vzemi si čas zase!

Preden gremo na preživljanje časa z družino, moram omeniti tudi to. Največ dobrega boste naredili, če si boste vzeli čas zase. Vsi potrebujemo nekaj miru, po sproščanju in nekih nam ljubih aktivnostih imamo tudi več energije, fokusa, kreativnih misli … Tako da si brez slabe vesti privoščite dolgo kopel, pojdite na kavo, na sprehod v naravo ali pa se 'priklopite' na najljubšo TV serijo.

Ko si z družino, bodi z družino

Vem, da je včasih težko izklopiti naše misli, ki divjajo k obveznostim in vsemu, kar nas čaka. Pa vseeno vam iz srca priporočam, da ko boste s svojo družino (ali pa boste imeli čas zase), da ste z vsem bitjem samo tam. Sicer je odvisno od starosti otroka, ampak poskušajte slediti otroški igri. Naj vas otrok vodi, dodajte kakšno noro idejo ali pa se le malo pockrljajte. Če se ujamete, da so vam misli zbežale k obveznostim, se ustavite. Naredite nekaj globokih vdihov in z vsakim izdihom spustite te misli. Odpihnite jih. In ko boste čutili, da ste pomirjeni, nadaljujte s prejšnjo aktivnostjo.

Podpora in partnerski odnos

Kot sem že napisala, je res za vse vpletene lažje, če imate ob sebi partnerja in družino, ki vas podpira pri vaši odločitvi. Če temu ni tako, vam priporočam, da se iskreno pogovorite o vaših ciljih, željah, pričakovanjih, da skupaj s partnerjem določita dan za zmenek in poskrbita za varstvo oz. čas, ko si bo tudi on lahko vzel prosto. Vaš študij bo vplival tudi nanj in velikokrat moške skrbi, kako bodo vse zmogli in se počutijo preobremenjene. Poleg tega se še danes velikokrat sliši, da je moški, ki skrbi za otroke ali gospodinjstvo, copata ali kaj podobnega. Veste, ljudje, ki tako označujejo moške, ki opravljajo svojo vlogo očeta v popolnosti in so res najboljši vzor za svoje otroke, po navadi tako govorijo iz lastne bolečine in lastnih bolečih izkušenj. Lahko jim poveste, da se oba trudita biti najboljša starša, kar sta lahko, in da to še nikoli ni škodilo nikomur, kajne?

Zaupajte

Za konec bi dodala še to: zaupajte vase! Četudi se kdaj znajdete sredi kaosa in ne veste, kako boste opravili vse in še ostali pri zdravi pameti, se ustavite in poglejte, kako daleč ste prišli! Res je, včasih je naporno že samo biti, kaj pa še kaj narediti. Ampak ko enkrat začutite, da je vaša skodelica polna, da čutite, da je vsega preveč, se ustavite. Nič hudega ne bo, če ne naredite izpita ali če se nanj sploh ne prijavite. Vedno so še druge možnosti in rešitve. In če vam kdaj kaj ne bo uspelo ali pa boste videli, da ne zmorete, prosite za pomoč. Naj vas ne bo sram. In presenečeni boste, koliko ljudi vam bo pripravljenih pomagati. Niste sami v tem. Če ne drugega, je tam na drugem koncu Slovenije (ali pa v sosednji hiši) ena mamica, ki preživlja podobno. Mamica, ki obupuje nad svojimi sanjami. Mamica, ki se trudi in išče rešitve. Mamica, ki jo skrbi, da ne daje dovolj. Pa je ravno tako, kot ste vi, najboljša možna mama, partnerica, žena, študentka, kar je lahko. Zato si še pred začetkom novega študijskega leta privoščite en večer za proslavo! Slavite sebe, vse svoje uspehe, padce, želje, cilje in ves vaš trud. Veliko prijetnih dni vam želim in naj bo kar se da uspešno, predvsem pa ljubeče študijsko leto!