Julie Wassmer, edinka, ki so jo starši oboževali, je pri rosnih 16 letih zanosila. Nosečnost je spretno skrivala do zadnjega dne, ko je odšla v porodnišnico. Staršem je priznala šele, ko ji je odtekla voda.

S fantom Martinom si nista predstavljala srečnega konca, če bi si ustvarila družino. Bila sta preveč revna in premlada, zato je bila posvojitev novorojenke edina rešitev za njiju.

Vseeno ji je Julie izbrala ime Sarah Louise. Še več, 10 dni pred posvojitvijo se je učila, kako se jo previje in okopa, čeprav je vedela, da je ne bo vzela s sabo domov. Ker se z Martinom nista mogla soočiti z izgubo, sta se zelo hitro odtujila. Obenem je Julie posvojitev razdvojila – nič več ni bila najstnica, pa tudi mama ne.

Naključje

Toda vsa ta leta je vedela, da bo nekoč spet srečala Sarah Luise. Ustvarila si je življenje in vse počela z namenom, da bi bila nekega dne vredna hčerkinega objema. Čakala je na njen 18. rojstni dan, prepričana je bila, da jo bo hčerka takrat poiskala. Ni si ustvarila družine, ker se je bala hčerkinega odziva … Rojstni dan je minil, ona pa je še vedno bila sama.

Ko je Julie dopolnila 37 let, se je zbrala in začela pisati odlične scenarije za gledališke igre in film. Razmišljala je o tem, da jo bo tako hčerka lažje našla. Na žalost je hčerka še vedno ni poklicala, na njo pa se je obrnil literarni agent.

Julie je čutila, da se bo pri agentu zgodilo nekaj nenavadnega. V pisarni sta klepetala o njenem delu in med tem ju je s kavo postregla tajnica. Julie je bila srečna, da se je dobila z agentom, obenem pa razočarana, ker se ni zgodilo nič pretresljivega.

Naslednji dan jo je agent poklical po telefonu in dejal: ''Čutim, da ti moram nekaj povedati …'' Julie je pomislila, da si je premislil glede njune pogodbe. Pojasnil je, da je zjutraj narekoval tajnici pismo, ko je na glas izrekel ime Julie Wassmer, je tajnica otrpnila. Postala je bleda, kot bi zagledala duha. Razložila mu je, da je bila kot otrok posvojena in da je pred kratkim našla svoj rojstni list, na katerem piše, da je njena mama Julie Wassmer.

Primeren čas

Teden kasneje sta se Julie in Sara (ime sta ji izbrala posvojitvena starša) končno srečali. Mati se je zazrla v hčerkine oči in vzkliknila: ''Oh, saj si mi zelo podobna … Te lahko objamem?'' Minilo je natanko 20 let od prvega in zadnjega objema. ''Vedno sem bila prepričana, da se bova nekega dne spet srečali. Bilo je le vprašanje kdaj in mogoče čas do sedaj resnično ni bil primeren.''

Julie ne namerava nadomestiti Sarine zdajšnje mame, saj jo ima le-ta zelo rada. Počuti se, kot da sta sestri, včasih tudi najboljši prijateljici. Ko je Sara zanosila, se je Julie z lahkoto vživela v njeno vlogo. Končno je Julie lahko prijela v roke dojenčka, svojega vnučka. Vsa ta leta se je namreč izogibala nošenju dojenčkov, ker se ni mogla boriti s čustvi in spomini, ki jih je nosila v sebi. Zdaj je srečna, ker je lahko pomemben del hčerkinega in vnukovega življenja.