Združenje Naravni začetki (www.mamazofa.org) si že 15 let prizadeva za boljšo obporodno skrb pri nas: za boljše pogoje, večjo izbiro kraja in načina poroda, nosečnicam in njihovim partnerjem nudijo podporo, informiranje, svetovanje o pripravi na porod in življenju z otrokom, informirajo o pravicah žensk in njihovih družin v zdravstvenem sistemu v obporodnem obdobju itn.

Kot pravita Irena Šimnovec in Zalka Drglin, smo z vstopom medicine na področje nosečnosti in poroda veliko pridobili. Tako sta z rabo antibiotikov in transfuzije, z varnimi tehnikami carskega reza, s pomembnimi diagnostičnimi postopki, posegi ter zdravili za reševanje zapletov in zdravstvenih težav pri ženski in otroku – skupaj z izboljšanimi življenjskimi pogoji, dostopom do zdravstvene skrbi in večjo avtonomijo žensk pri odločanju o materinstvu – upadli smrtnost in obolevnost pri ženskah in otrocih.

Ključni problemi

Slovenija se po nekaterih kazalcih uvršča med države z dobrimi porodnimi rezultati. Ob tem pa se ženske in družine v pričakovanju srečujejo z nekaj ključnimi problemi. Uveljavljene porodne prakse namreč niso zadovoljivo usklajene s sodobnimi znanstvenimi izsledki. Nekatere pogosto uveljavljene porodne prakse ne koristijo pri porodih z majhnim tveganjem, nekatere pa celo škodujejo ženskam in/ali otročkom. Na drugi strani pa obstajajo porodne prakse, katerih dobrodejnost je znanstveno dokazana, pa v Sloveniji niso uveljavljene.

Poleg tega ženske in njihovi partnerji niso vedno ustrezno obveščeni o prednostih in slabostih posameznih posegov in/ali zdravljenju, negi in postopkih med nosečnostjo, porodom in po njem, ali o možnih izbirah ter njihovih prednostih in slabostih. Tudi odnos zdravstvenih strokovnjakov do ženske v nosečnosti, med porodom in po njem ter do otroka in družine, ne dosega vedno meril kakovosti. Zagotavljanje in uresničevanje pacientovih pravic ni dosledno, pravijo v združenju.

Kvalitativne spremembe

Osnovni cilj pobude je varna in učinkovita skrb za žensko in otroka, usmerjena pa je v razvoj sistema obporodne skrbi, ki vključuje različna porodna okolja ter združuje babiški in zdravniški pristop.

Kot poudarjajo v Združenju Naravni začetki, se prav ta hip zunaj naših meja uresničujejo številni porodni modeli z dobrimi praksami in dobrimi rezultati, ki vključujejo porode v porodnišnicah, samostojnih babiških porodnih centrih in doma. Znanstveniki, strokovnjaki in relevantne organizacije (na primer Svetovna zdravstvena organizacija) so objavili dodatna ključna vodila, raziskave in študije, ki kažejo, kako zagotavljati materam in otrokom varna porodna okolja.

V Sloveniji se soočamo s pomanjkanjem ginekologov – porodničarjev, kar z vidika uporabnic predstavlja težave z dostopnostjo zdravstvene skrbi, z vidika zdravnikov pa preobremenjenost in oteženo uresničevanje skrbi za posameznico. Veljavna navodila za izvajanje preventivnega zdravstva na primarni ravni že zdaj predvidevajo večjo vključenost babic. Babice kot strokovnjakinje za fiziološki potek nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja skrbijo za ženske z nizkim tveganjem, ki predstavljajo večino; njihova vloga je povezana predvsem s potrpežljivim spremljanjem in čakanjem ter podpiranjem zdravja. Tako je zagotovljena racionalna in smiselna raba strokovnih (človeških) virov.

Zato vas v Združenju Naravni začetki vabijo, da prispevate svoj glas za petnajst postavk Porodne pobude za odlično obporodno skrb in tako pomagate, da dobre porodne prakse postanejo tudi del naše sedanjosti.