Odraščanje pri babici in dedku v Saraorcih pri Smederevu mi je ostalo v lepem spominu. Čeprav je bilo otroštvo skromno, sem imel njuno ljubezen in podporo. Vedno sta poudarjala, da je pomembno pošteno in trdno delo, spoštovanje drug drugega in vseh ljudi.

Se spomnite mogoče kakšnega veselega, norčavega ali morda nenavadnega dogodka iz otroštva?

Predvsem so bile to nogometne tekme na ulici, še posebno, ko smo postavili na dvorišče luči in nogometne gole. S prijatelji smo ure in ure igrali nogomet. Seveda nismo imeli predvajalnikov filmov, računalnikov in podobne tehnike, ki danes otrokom krajša čas. Imeli smo družbo drug drugega, svež zrak in žogo. In to nam je bilo dovolj. Vedeti morate, da žoge na začetku sploh nismo imeli, nogomet smo igrali s krpanko.

Največja zabava sta mi bili druženje s prijatelji in branje, rad sem imel predvsem zgodovinske knjige.

Ste imeli kot otrok kakšne posebne, skrite talente?

Že od malega me je privlačil šport, še posebej discipline, povezane z žogo, in tudi šolo sem imel zelo rad. Bil sem prepričan, da bom uspešen športnik. Pozneje, ko sem se moral odločiti za poklic, me je šolski psiholog usmeril v ekonomijo. Še danes sem mu hvaležen, saj mi je ta pot omogočila, da sem pri svojem delu zmeraj užival. Tako v gospodarstvu in športu kot sedaj na političnem področju.
Od študija ekonomije dalje mi je bil vzornik Miran Goslar, oče Mercatorja.

Ali je bila za vas selitev v Slovenijo težka? Ste se hitro znašli v novem okolju, so vas sošolci sprejeli medse?

Seveda je bilo težko. Že mlad sem bil zaznamovan kot drugačen, ''Bosanec'', ki je v Slovenijo prišel iz Srbije. Kot prišlek, ki ni znal jezika. To so bile preizkušnje, ki so zagotovo vplivale, da sem danes to, kar sem. Zato vztrajam, da sem ''čistokrvni mešanec'', da verjamem in živim medkulturni dialog ter sledim načelu živeti skupaj in spoštovati različnost. Poleg tega sem si zmeraj želel uspeha, bil sem deloven in ni me bilo strah lastne ambicioznosti.

Kako sta vas vzgajala starša? Kaj ste najraje počeli skupaj z njima?

Stari starši in pozneje starši so me izoblikovali v samozavestno in močno osebo. Da bi bil v življenju uspešen, si moraš uspeh želeti in za to nameniti veliko časa in energije. Marsičemu se je treba odpovedati. Da bi bil v življenju srečen, moraš početi tisto, kar te veseli in izpopolnjuje. Pomemben je izziv. Če ni izziva, ga je treba poiskati. Takšna je bila in je vsaj moja pot.

Ko ste sami postali oče, ste začutili, kaj pomeni biti starš. Kaj je za vas naloga staršev, da najprej naučijo otroke?

Naloga staršev je, da otroku nudijo varnost, ljubezen in toplino. Bistveno je, da otroke usmerjamo na njihovi poti, a hkrati spoštujemo njihove odločitve in jim dovolimo, da so samostojni. Tudi če pri tem sprejmejo napačne odločitve.

Ali se v vas še skriva otrok? Privre na plan, ko se vživite v vlogo dedka?

Zagotovo je vloga dedka ena najlepših. Čas, ki ga preživim s svojima vnukoma, je neprecenljiv. Za vzgojo otrok so namreč odgovorni njihovi starši, stari starši pa smo za zabavo in igro. Vendar tudi s tem vzgajamo.

Izvedeli pa smo tudi zanimive podrobnosti iz preteklosti še enega politika.