Slej ko prej se boste v družini srečali z vprašanjem golote - koliko, kdaj, kako je sprejemljivo, primerno, vzgojno, dopustno. Soočili se boste z vprašanji, ali se lahko tuširate pred otroki, ali se lahko okopate v banji skupaj z njimi, ali lahko pred njimi uporabite stranišče, ali se lahko slačite in preoblačite pred njimi. In seveda obratno, gledano s stališča otroka, ko se bodo pojavila vprašanja, kdaj pa morda že posegamo v intimo otroka, kdaj mu moramo omogočiti, da se sam stušira, okopa, uredi ... Torej, kdaj je lahko gol sam s seboj.

"Pravilni" odgovori na zastavljena vprašanja so odvisni od več dejavnikov, med njimi so pomembnejši starost otrok in vrednote, ki pa se seveda razlikujejo od družine do družine. "Golota je stvar družine, dokler ne vpliva slabo na partnerske odnose ali na razvoj otrok. V mnogih družinah je navada, da se mali otroci zbašejo v banjo z mamo ali očetom in je obred higiene tudi družabnega značaja. S predpuberteto in puberteto pa moramo seveda odrasli določiti, da taka oblika druženja ni več primerna, da je torej skupno kopanje in golota stvar preteklosti," je razložil specialni pedagog Marko Juhant. "Nekateri otroci imajo težavo sami postaviti mejo, ker je golota staršev zanje hkrati moteča, a v zmedi čustev lahko tudi vznemirljiva. V takem času lahko dekle svojega očeta ali sin mamo vidi tudi kot spolni objekt. Jasno torej, zakaj tudi kakršno koli drugo razkazovanje ni več primerno," je opozoril. Obenem je poudaril, da navedeno velja za običajne družine, ne pa družine, kjer bi otroke morda kdo zlorabljal.

Na svobodo pri goloti vplivajo tudi družinske vrednote. Ob krščanski vzgoji je pogled na kožo lahko kaj hitro v kategoriji greha, medtem ko se verjetno ne zakrivajo pozimi v družini, kjer denimo poleti hodijo na nudistično plažo. "A otroci dozorevajo, se spreminjajo, zato tudi izzivati ni modro. V trenutku, ko se otrok zave svojega telesa na način, da ga želi pred starši prikriti, pokriti, tudi starši spremenijo svoje navade. Zapirajo vrata v spalnico, kopalnico, ko se preoblačijo in podobno. Če je še pred enim letom otrok prišel na stranišče za staršem, zdaj ne hodi več. Intima se je spremenila in za opisano družino je navedeno nekaj normalnega," je ponazoril. "Če se družina drži bolj klasičnih vrednot, pa bo že izhodišče precej drugačno. S samostojnostjo otroka na stranišču se večinoma moški že umakne iz kopalnice, ko so v njej otroci, oziroma odrasli zaklenejo vrata za sabo, ko gredo pod tuš. Presenečanja niso zaželena. Za to družino so pa njihove meje prave," je poudaril.

Do določenega leta otroci goloto sprejemajo kot nekaj povsem običajnega, naravnega in ji ne posvečajo velike pozornosti. Na vprašanje, do katerega leta starosti je še primerno, da se otroci in starši skupaj goli tuširajo, kopajo, je odgovoril, da do tedaj, ko se otroci obnašajo kot otroci, ne pa kot neke vrste partnerji. "Verjetno je zadnja meja nekje pri odhodu v šolo," je pojasnil Marko Juhant. V obdobju pred puberteto pa otroci že raziskujejo, kdo so in tudi kakšni so. Normalno je, da se ogledujejo v celoti, pri čemer pa bi jih motilo, če bi jih kdo opazoval. "Ko starši zaslišijo ali začutijo prvi namig, naj ostanejo zunaj kopalnice ali stranišča, je čas, da to spoštujejo," je poudaril. Posledično bo verjetno nekaj časa tudi pomanjkljiva higiena, "a do spretnosti nikoli ne pride, če je ne vadi otrok sam. Če ga vi še tako dobro stuširate in splaknete, otrok ni niti za piko bolj samostojen."

"Zdrava" golota v družini se prenese v odraslo dobo, kako posameznik sprejemanja lastno telo. Kakšne so lahko posledice, če se starši "preveč skrivajo" pred otroki in če so po drugi skrajnosti "preveč odkriti"? "Preveč golote lahko otroci, ki so že povzeli določena prepričanja in vrednote, doživijo kot obliko nasilja, ne glede, ali je v prostor vstopil kdo od sorojencev, mama ali oče," je opozoril. Dokler otroci čutijo, da se starši in drugi obnašajo "normalno", da ne igrajo vlog "premalo" ali "preveč" oblečenih, je po njegovem mnenju "premalo" in "preveč" zelo raztegljiv pojem in ne bo posledic. "Otrok tako ali tako ne ve, kaj je običajno, ker je edina mera, ki jo doživlja in pozna, tista doma," je poudaril. A hkrati je izpostavil, da lahko otrokovo doživljanje spremenijo malenkosti in sprejemanje lastnega telesa postane precej zahtevna naloga. "Če pri devetletnici denimo tri leta starejši brat prevečkrat pride v kopalnico, ravno ko se dekle ureja, se počuti zalezovano in bo takoj začela bolj skrivati telo," je opozoril. "Starejše sestre prav tako niso vedno prav obzirne do bratov, mnoge jih z veseljem motijo v kopalnici ali na stranišču," je dodal. Omenjeno se po njegovih izkušnjah lahko dogaja, dokler vmes ne posežejo starši.

A mnoge družine nimajo možnosti ločene kopalnice in stranišča, zaklepanje pa morda zaradi mlajših otrok (sorojencev) ne pride v poštev. Kako se v družini dogovoriti, vzpostaviti meje, da je vsem zagotovljena intima med tuširanjem, uporabo stranišča ...? "Starši naj posežejo v rutine z organizacijo ali z zapovedmi," svetuje. Nasvet je podkrepil s konkretnim primerom, ko je nekoč v družini na vratih kopalnice opazil "prioriteno listo", na kateri je bilo zapisano, kdo ima prednost. Na prvem mestu je bil družinski član, ki gre v službo, po vrsti so nato sledili, kdor gre v šolo, kdor gre na avtobus, kdor gre na zmenek in na koncu je prišel na vrsto član pred odhodom k prijateljem. Nujno prednost so imeli biološki razlogi, denimo higiena med menstruacijo, in poškodbe, na primer smet v očesu.

Ob tem se je spomnil zabavnega dogodka, ko je mlajša punca - srednješolka - pred kopalnico ustavila brata, ki je moral umiti roke umazane od črnila. "Bil je tako napet, ker so me starši povabili, da se pogovorimo o njem, da mu je v rokah počila nalivka. "Počakaj, nekaj mi je padlo v oko!" mu je dejala. Po nekaj minutah se je pojavila z izrazitim mejkapom na obrazu in brat ji je očital, da je goljufala. "Nisem," je rekla. "Res mi je padlo nekaj v oko - en fant tam pri gasilcih!" je opisal in dodal, da lahko seveda vsaka rešitev prinese nove zaplete, včasih tudi take, da se leta smejemo ob njih. A dokler starši ne vzpostavijo nekaj pravil, bo kaos in nemir v hiši že za dobro jutro, je poudaril.

Takoj je treba izraziti, če se s čim ne strinjate

Marko Juhant je omenil še odnos med partnerjema, ki naj bo vselej v prid otrok. "Kakšne malenkosti se zgodijo, pa niso toliko moteče, da bi eden od staršev kaj omenil, kaj šele ukrenil. Zanimivo pa je, kako postanejo malenkosti pomembne, če se začenja bitka za skrbništvo otroka. Dokler se partnerja, zakonca razumeta, so vsa siva področja, ko ni nekih predpisov, dokaj sprejemljiva. Ko se spreta, pa postane isto merilo, isti dogovor ali dogodek, orožje v bitki, da eden ali drugi dokaže svoj prav. Svoj prav, a oba navajata, da je za dobro otroka! Če bi sledila skrbi za otroka, bi zadevo uredila že takrat in tam. Če kot starši torej začutite, da je na področju odnosa do telesa v vaši družini treba kaj spremeniti, je danes ravno pravi čas za to," je izpostavil.

Tako, torej. "Normalna" golota ima v različnih družinah drugačen pomen. Nekateri starši se zakrivajo pred otroki, medtem ko so drugi bolj odprti. Dojemanje in sprejemanje golote je pri vsaki družini edinstveno in odvisno od več dejavnikov, od starosti, vrednot, navad, zmožnosti. Golota je v očeh otroka popolnoma sprejemljiva ob dojenčkih in mlajših otrocih, saj jih v resnici ne zanima, ji ne posvečajo pozornosti in je niti ne opazijo. Bolj zapleteno je pri starejših, še posebej, ko gre za goloto različnih spolov - mama - sin, oče - hči, brat - sestra. Morda je še najboljše vodilo, da je sprejemljivo, kar je sprejemljivo za vse v družini, kar ne moti nikogar, s čimer ne posegamo v intimo drugega in ob čemer se vsi počutimo lagodno. To pa je bistvo družine, kajne?