Otroci imajo radi sladkarije, in ko te v trgovini pogledajo s tistimi prosečimi očmi Mami, mi kupiš bombone?, se jim težko upreš in si misliš, saj gre le za eno škatlico. Toda decembra je tu recimo še odpiranje čokoladnega adventnega koledarja, Miklavž prinese košarico sladkih dobrot, sladka presenečenja se vrstijo druga za drugim na raznih prireditvah, sprevodih Dedka Mraza, obiskih, in kmalu je lahko tega preveč. Da se izognete zdravstvenim težavam z zobmi, je prav, da jim poleg tega, da jim ponudite zdravo in uravnoteženo prehrano, opozorite tudi na to, da si redno in pravilno ščetkajo zobe.

Mojca Zupančič, dr. dent. med., nam je pojasnila, da moramo najprej razumeti, iz česa so sestavljeni zobje in kaj se zgodi, ko pojemo nekaj sladkega: ''Zob je sestavljen iz sklenine, dentina in zobnega živca. Sklenina je najtrša snov v našem telesu. Sestavljena je iz hidrosiapatita, mineralov kalcija in fosforja. V ustih imamo nešteto bakterij. Ko zaužijemo nekaj sladkega, bakterije v ustih pretvorijo enostavne sladkorje v kislino. Ta kislina pa raztaplja sklenino, kar imenujemo demineralizacija. V slini so minerali, ki povzročijo remineralizacijo. Če sta procesa usklajena, ne nastane zobna gniloba oziroma karies.''

Zobozdravnica nam je v intervjuju razložila, kakšne so posledice nenatančnega ščetkanja zob ali celo neumivanja. Odmisliti moramo, da bodo mlečni zobje izpadli in bodo zrasli stalni, zdravi, kajti tudi mlečni lahko propada in povzroči bolečine.

Kako vplivajo bomboni, lizike, čokolade ... na zobe?

Bomboni, lizike, čokolade ... so škodljivi za zobe, saj so sestavljeni iz sladkorjev, ki se s pomočjo bakterij v ustih spremenijo v kislino, ki povzroča izgubo mineralov zoba.  Dokazano je, da so otroci, ki dnevno uživajo sladkarije, bolj nagnjeni h kariesu oz. imajo več kariesa. Več kot je sladkih prigrizkov, večkrat oziroma dalj časa so zobje izpostavljeni demineralizaciji. Vsa ta sladka, lepljiva hrana se dalj časa zadržuje na zobeh, kar poveča tveganje za nastanek kariesa.

Ali si je treba po zaužitih sladkarijah čez dan ustno votlino, zobe izplakniti?

Da. Zelo zaželeno je, da si po sladkanju zobe umijemo, saj se sladkorji zadržujejo v ustni votlini. Tudi če si le izplaknemo usta, je bolje kot nič. Izplaknimo pa si jih z vodo in ne s sokovi ali sladkimi pijačami, saj v tem primeru nismo naredili nič.

Kaj pa če otrok še nima zob, ali uživanje sladkarij ne more škoditi?

Otroku že z maternim mlekom ''privzgojimo'' prehranjevalne navade, saj ima materino mleko vsakič drug okus – glede na to, kar mama je. Sladkorji ne škodijo le zobem, ampak so lahko vzrok tudi prekomerne telesne teže, sladkorne bolezni … Sladkor vpliva na prehranjevalne navade, tudi če otrok še nima zob! Prehranjevalne navade pa le s težka spremenimo …

Kaj se zgodi, če si otrok ne umiva zob zvečer? Do kakšnih reakcij prihaja čez noč?

Če zvečer ne umijemo zob, zobje ponoči izgubljajo minerale – proces demineralizacije. Tudi proces ponovne mineralizacije je upočasnjen, saj je manjši pretok sline. Poleg tega je na zobeh nakopičeno veliko sladkorjev, ki so se nabrali čez dan, zato je dovolj ''hrane'' za bakterije, ki iz sladkorjev delajo kislino, ki zob raztaplja. V zgodnjem otroštvu je pomembno, da otrokom privzgojimo dobre navade – čiščenje zob dvakrat dnevno, zjutraj in pred spanjem. Če bodo to otroci osvojili, jih bo ta navada spremljala vse življenje, kar jim lahko prepreči marsikatero bolečino.

Kakšne so posledice nenatančnega umivanja zob?

Neumivanje  oz. nenatančno umivanje ima vedno posledico. Na tistem mestu, kjer zobje niso umiti, pride do izgube mineralov zoba. Če ni natančno umit, na tistem mestu že v roku enega meseca nastane karies, ki zahteva zobozdravniško oskrbo. Poleg zobne gnilobe pa nenatančno umivanje povzroči tudi vnetje dlesni ali gingivitis.

Ali lahko zobje zaradi slabe ustne higiene počrnijo, postanejo črvivi, gnili, kot po domače rečemo, že pri majhnih otrocih?

Da! Slaba ustna higiena, slabe prehranjevalne navade (velik vnos sladkorjev) ter dovzetnost za karies povzročijo gnile zobe.

Marsikdo si misli, da nič hudega, saj bodo mlečni zobje izpadli, tako lahko otrok uživa sladkarije. Ima prav?

Žal ne! Otroci s karioznimi mlečnimi zobni pogosto tožijo o bolečinah. Ta bolečina pa povzroča tudi strah pred zobozdravniškimi posegi in težave pri prehranjevanju.  Zaradi propadajočega mlečnega zoba lahko nastane lokalno vnetje (nastanek gnojne fistule), lahko pa otrok tudi oteče. Terapija pri oteklini je puljenje zoba in antibiotik. Kar znova pri otroku povzroči/poveča bolečino in strah pred zobozdravniškimi posegi. Širjenje vnetja s karioznega mlečnega zoba lahko povzroči razvojne spremembe tudi na zametku stalnih zob. Mlečni zob ustvarja, ''drži'' prostor za stalni zob. Zaradi predčasne izgube mlečnega zoba lahko nastane pomanjkanje prostora, kar povzroči ortodontske nepravilnosti.

Mojca Zupančič, dr. dent. med., zaključuje, da je dokazano, da redno čiščenje zob, dobre prehranjevalne navade (manjši vnos sladkorjev) in uporaba zobne paste s fluoridi preprečujejo nastanek kariesa. ''Seveda pa je za to potrebno veliko volje in doslednosti staršev. Ampak vse za naše otroke, kajne?''