Verjetno skoraj ne mine dan, da se ne bi kot starši spraševali, ali smo dovolj dobri, ali bi morali biti bolj potrpežljivi, ali prav vzgajamo, kaj bi morali delati drugače. Dvomimo v svoje sposobnosti, v svoj prav. In ko se poglobimo vase, najdemo ogromno prostora za izboljšanje.

Tako se vidimo mi. Otroci nas na srečo dojemajo drugače. O tem govori spodnji video, ki vas bo ganil do solz. Nas je:

Preberite še: Niste super mama? Pa kaj zato. Nobena ni!

Tudi slovenske mame so spregovorile

Za Vido je biti mama nekaj najlepšega. "Hkrati pa se znajdeš v novi vlogi, ki se jo vsak dan sproti učiš. So trenutki, ko misliš, da ti gre odlično, ampak vedno pride tudi tisti trenutek, ko se vprašaš, če si naredil prav. Mogoče takrat, ko te mali fantek s solzicami v očeh prosi za šeee piškotka ... in mu ugodiš, sam pa si nadene zadovoljen in prifrigan nasmešek. To so najini mali grehi, ko malo popustim pri "idealizirani vzgoji". V praksi je veliko težje in mislim, da to večina staršev še predobro razume. Na splošno mislim, da otrok potrebuje red in doslednost, ker mu to daje občutek varnosti. Ampak najbolj od vsega pa ... ne samo, da ga imamo radi, da tudi ve, da ga imamo radi ... ne glede na vse lumparije, ki nam jih je že ali jih bo še ušpičil. Največ, kar lahko daš svojemu otroku, je torej ljubezen, razumevanje, varno zavetje in čas. Slednjega pa je na žalost vedno premalo. In to je tisto, kar najbolj obžalujem ... zamujeni trenutki. Še prehitro bo zrasel."

Preberite še: To Slovenci govorijo svojim otrokom

Mamica Nataša ve, da dela nekaj prav, "dokler mi otroka pred spanjem rečeta, da sem najboljša mami na svetu. Veliko se pogovarjam z njima, vzamem si čas in jima prisluhnem. Dam jima občutek, da sta pomembna, ko skupaj načrtujemo, kaj bi počeli, in ju upoštevam, kolikor je le mogoče. Seveda pričakujem, da tudi onadva upoštevata dogovore – in zaenkrat nam gre dobro. Predvsem pa vesta, da sem jima vedno na voljo za smeh ... in solze. Kaj bi spremenila? Včasih si želim, da bi zmogla vdihniti, preden dopustim, da mi "stopita na živec" in zakričim. Ampak ko en stavek ponoviš že četrtič, petič, desetič … Jah, včasih enostavno ne gre."

Preberite še: Kako najti skupno besedo brez kričanja?

"Sem mama dveh: starejša hčerka je stara sedem, mlajša tri leta. V pozni nosečnosti in v prvih nekaj mesecih po rojstvu druge hčerke bi si želela več potrpežljivosti in manj ostrih besed starejši hčerki, ki so bile izrečene zaradi preutrujenosti in preobremenjenosti. Še danes si zaradi občutkov krivde večkrat zaželim, da bi se takrat ugriznila v jezik. Želela bi si tudi več vztrajnosti pri tem, da hčerki pojesta, kar je na mizi, če ne za kosilo, pa isti obrok za večerjo, kot je to menda bilo v praksi včasih. Prav tako bi si želela, da bi lahko gospodinjska opravila večkrat postavila na stranski tir in šla z otrokoma na svež zrak. Kar je pozitivnega z moje strani, pa je vsekakor vedno polna vreča ljubezni, veliko objemov in poljubov. Pa da si vzamem čas in jima prisluhnem, ko to potrebujeta, se z njima pogovarjam o vsem, kar se dogaja okoli njiju, in sem jima vedno na voljo za vsa vprašanja. To se ti kaj hitro povrne," pa je poudarila mamica Staša.

Poglejte se z druge plati

Snovalci zgornjega videa so ženske prosili, naj opišejo, kako se vidijo kot mame. Veliko jih je priznalo svoje strahove in govorilo o stvareh, ki bi jih rade spremenile, izboljšale. Otrokom so postavili enako vprašanje. Njihovi odgovori so bili drugačni: ganili so jih do solz.

Roko na srce – starši smo pod velikim pritiskom. Otroke skušamo kar najbolje vzgojiti. A ni ga priročnika, ki bi znal svetovati, kako prebroditi sleherno napeto situacijo, kako preprečiti trmo, obvladati živce. Delamo napake in delali jih bomo. Ljudje smo.

A naši najpomembnejši – otroci nas imajo radi, znajo odpuščati in nas vidijo drugače, v najlepši luči. Morda bi se morali tako gledati tudi sami. Poskusite.