Primerjanje otroka z njegovimi sovrstniki mu da signal, da ni dovolj dober, sposoben, inteligenten, kar ne deluje dobro za razvoj pozitivne samopodobe. Za lažjo predstavo si lahko v mislih zavrtimo scenarij, kako bi bilo nam – staršem, če bi nam naši lastni starši očitali, da nismo dovolj skrbni, dobri, sproščeni starši, kot so ostali. Verjetno se nihče ne bi počutil prijetno, kajne?

Dejstvo je, da večina staršev primerja otroka z namenom motivacije, uspeha, vzpodbude k akciji, tekmovalnosti in izboljšanju rezultatov. A takšen način ima velikokrat povsem nasproten učinek. Zakaj? Vsi vemo, da niti dva otroka nista enaka – čisto vsak je poseben unikat, s svojimi talenti, interesi, prednostmi in šibkimi točkami. To je potrebno sprejeti. Otrok ne more biti kopija sovrstnikov, tudi če je takšna želja staršev. 

In prav mi smo tisti, ki lahko otroku pomagamo zgraditi pozitivno samopodobo, samozaupanje in občutek vrednosti, ali pa mu vcepimo občutek, da ni dovolj dober, pameten, lep, inteligenten, zaželjen. To pa je velika odgovornost, ki bi se je morali bolj zavedati. Otroci, ki se šele razvijajo, so krhka bitja, ko govorimo o gradnji njihovega samospoštovanja, kamor sodi tudi primerjane z drugimi. V spodnjih vrsticah izpostavljamo negativne učinke primerjanja otroka.

- Stres: otrok se zaradi nenehnega primerjanja z drugimi počuti preobremenjen.

- Znižuje samospoštovanje in občutek lastne vrednosti: otrok začne verjeti, da so drugi boljši od njega in da ne more doseči pričakovanj staršev, kar škodi osebni in akademski rasti.

- Bežanje ali umik pred družbo in socialnimi situacijami: če je otrok v vaši prisotnosti pogosto deležen primerjanja z drugimi, kar doživi kot zasmehovanje, se bo začel izogibati družbi otrok in vam. 

- Otopelost in neaktivnost: če otrokove dosežke in uspehe ignorirate, bo to dojel kot sporočilo, da se ni vredno truditi.

- Zaviranje talentov: če otrok izkazuje talent za risanje, vi pa ga silite k igranju košarke, bo to v njem sprožilo konflikt, njegov talent pa bo verjetno zaradi tega zavrt, ali pa ga bo namenoma v sebi zatrl.

- Izguba zaupanja v starše: če otroka nenehno primerjate z njegovimi brati ali sestrami, bo to dojel kot sporočilo, da imate druge rajši kot njega in da z njim niste zadovoljni. Sčasoma se lahko umakne in ustvari razdaljo v odnosu do vas. Pojavi se lahko tudi rivalstvo med brati in sestrami.

Pozitivna vzpodbuda in podpora

Namesto da otroku dajete občutek, da nikoli ni dovolj dober, se raje poslužite pozitivne vzpodbude. Povejte mu, da cenite njegov napor, saj boste tako gradili zaupanje. Spodbujajte ga k spopadanju s šibkimi točkami – če potrebuje pomoč, mu pomagajte in ga podprite. 

Pohvalite njegove vrline in prednosti. Ne postavljajte nerealnih pričakovanj in nikar se silite otroka v aktivnosti, ki mu niso blizu. Prav tako mu ne vzbujajte občutka, da vas je razočaral. Dovolite mu, da sam izbere interesne dejavnosti, ki so mu všeč. Nudite mu brezpogojno podporo in ljubezen.

Tako kot ste edinstveni vi, je edinstven tudi vaš otrok, zato so vsakršni poskusi 'ukalupljenja' škodljivi. Raje namenite pozornost odkrivanju otrokovih interesov, posebnih talentov in ambicij.

Vir: Love No Matter What: When Your Kids Make Decisions You Don't Agree With, Brenda Garrison