Ko se dojenček rodi, bo prvih 24 ur spoznaval mamo, poskusil se bo dojiti, naslednje ure pa bo poskušal nadoknaditi spanje, saj je za njim velika avantura. Ko pa boste doma, se bo vse spremenilo. Dojenček bo kar naenkrat ugotovil, da nič več ni tako, kot je bilo zadnje mesece. Spoznal bo, da ni več v maternici in bo protestiral. Svetloba, zvoki in drugačni pogoji življenja bodo zanj pravi šok. Vse skupaj mu lahko olajša le bližina staršev. Iskal bo tolažbo, toplino, želel se bo dojiti in 'cartati'.
Opazili boste, da vsakič, ko ga položite v posteljico, začne jokati, kar je lahko za vas stresno in utrudljivo. Toda zavedati se morate, da je to povsem normalno. Vzemite v obzir, kaj vse trenutno doživlja vaš otroček in se pomirite. Zanj je to velika sprememba, vse, kar je do sedaj poznal, je izginilo. Nič več ne sliši bitja vašega srca, šumenja, pretakanja plodovnice, nič več ni omejen na gibanje znotraj maternice, zato se ne počuti varno in je vznemirjen.
Zato bo takoj prenehal jokati, ko ga boste držali v naročju, ko ga boste dojili. Če ga boste držali ali zibali v naročju, mu bo dajalo domač občutek, ki se ga bo spominjal iz maternice.
Tega pri novorojenčku ne smete početi.
Če prvih nekaj noči ne boste zatisnili očesa, ne obupujte, spremenilo se bo. Konstantno dojenje ni povezano s tem, da imate premalo mleka, temveč z željo po bližini. Gre samo za način, kako se dojenček privaja na življenje izve maternice. Dovolite mu, da se doji kadarkoli želi, da spi v vašem naročju. Ko bo trdno zaspal, ga lahko prestavite v posteljico.
Ko dojenček zaspi, se spočijte tudi vi. Ko se dojenček ne doji, ga ima lahko v naročju tudi očka ali kdo drug. Njemu je pomembno le to, da je na varnem in toplem v naročju, ne glede čigavem. Medtem ko bodo dnevi minevali, bo dojenček ujel ritem spanja, hranjenja in bo tudi vam lažje.
