1. Ne držite se rutine.

Dojenčki potrebujejo rutino in če tega ni, je lahko zvečer zelo kaotično. Dojenček ne bo mogel zaspati takoj, če je pred tem skakal in plesal. Eno uro pred odhodom v posteljo začnite z večerno rutino. Otroka okopajte, oblecite mu pižamo, zagrnite zavese, prižgite le nočno lučko, preberite mu pravljico. V sen naj utone ob uspavanki.

2. Ignorirate signale, da je zaspan.

Otrok si menca oči, je nemiren, razdražljiv, jokav, vendar vi še vedno mislite, da ni čas za spanje. Ne ignorirajte znakov zaspanosti; ko opazite, da ga igra in vi ne zanimate več, je čas za pižamo. In še enkrat izpostavljamo: pravočasno začnite večerno rutino.

3. Otroka ponoči zibate, mu pojete, se sprehajate z njim v naročju.

Ko se otrok ponoči zbudi, naredite vse, da čim prej zaspi. Nosite ga v naročju in hodite gor in dol po stanovanju, ga zibate, mu pojete … Na vse to se dojenček navadi in mu postane povsem normalno, da ga ob dveh ponoči uspavate z zibanjem. Najbolje bo, da ga v posteljo položite, ko je še zaspan, in vsakič tudi, ko ga podojite. Dobro bi bilo, da se navadi sam zaspati nazaj, brez uspavank in nošenja.

4. Prehitro ga premestite iz posteljice v večjo posteljo.

Otrok naj bi spal v veliki postelji šele, ko gre lahko dol in gor na njo sam. Za to naj bi bil najprimernejši čas okrog dveh let, vendar tudi takrat otrok ob strani potrebuje zaščito, da med spanjem ne pade dol. Da je prehod lažji, naj si otrok sam izbere posteljnino z njegovim najljubšim risanim junakom.

5. Spi tudi v vozičku, avtosedežu, ležalniku.

Seveda se kdaj pa kdaj zgodi, da dojenček zaspi med vožnjo iz nakupovalnega centra do doma, toda to ne sme biti prepogosto. Spanje v ležalniku ali vozičku ni tako kakovostno kot v postelji. Otrok mora poznati svoje okolje, kjer spi, in to je samo postelja. Na to se mora navaditi, če želite, da hitro utone v spanec in spi čez noč mirno.

6. Pustite ga, da je dolgo pokonci.

Pravilo: ''Če bo dolgo pokonci, bo dlje spal,'' žal ne drži. Ne glede na to, da bo šel spat šele ob 23. uri, bo zjutraj pokonci kot po navadi. Tudi ponoči se bo zbujal tako pogosto kot po navadi. Pozen odhod v posteljo botruje le temu, da bo naslednji dan otrok čez dan siten in jokav.

7. Mama ga uspava na en način, oče na drug.

Kako uspavate dojenčka, je zelo pomembno. Poiščite način, ki mu najbolje ustreza in potem se tega držite vsi, ki ga uspavate. Četudi dojenček prespi pri starih starših, jim povejte, kakšne so njegove večerne in nočne navade.

8. Ne pustite, da zajoka.

Takoj skočite, ko otrok v postelji zajoka in ga začnete nositi po sobi gor in dol. Želite preprečiti histerično jokanje, toda mogoče bi potočil le nekaj solz, mogoče je samo nekaj sanjal in bi sam zaspal nazaj, mogoče samo tarna in vseeno spi. Počakajte nekaj sekund, mogoče se bo stisnil k svoji najljubši igrači in bo zaspal nazaj brez mukotrpnega uspavanja.

9. Uspavate ga tako, da ležite zraven njega.

Otrok se zelo hitro navadi na to, da ležite zraven njega, ko on spi. Težko mu boste pobegnili v svojo posteljo. Otrok ima za to poseben čut in ko boste hoteli izvleči roko, se bo predramil. Ko bo že hodil, bo prišel za vami v spalnico in postopek uspavanja boste morali ponoviti.

Sponzorirana vsebina