"Tišina ima v sebi nekaj aristokratskega. Mnogi pravijo, da se pri njih ne kriči, da pri njih ne letijo krožniki tako kot pri sosedu. Ampak v ozadju je destruktivnost. Otroku ali partnerju s tišino sporočamo 'tebe zame ni'," je razložil psihiater Željko Čurić.

Slovenci pogosto utihnemo, ko smo jezni. Z aktivno ignoranco drugemu sporočamo, da ga za nas ni, da ne obstaja. Gremo se "tiho mašo", kuhamo mulo, sporočamo, da nekdo ni vreden, želimo prizadeti, kljubujemo, kaznujemo, izražamo nadvlado ... Vzroki, nameni in cilji so različni. Ključno pa je drugi osebi pokazati, da ne obstaja, da je ni. 

V družini, kjer se gredo "tiho mašo", je zelo napeto, neprijetno vzdušje. Tihi dnevi si sledijo in otroci za težave pogosto obtožujejo sebe. "Vidva sta tiho, otrok pa misli 'nimata se rada zaradi mene. Če me ne bi bilo, bi se imela rada. Boljše, da me ne bi bilo'," je opozoril.

Že stari Grki so prepovedali komunikacijo z zločinci in osama se je praviloma končala s samomorom. Ignoriranje je prepovedano tudi po novi delovni zakonodaji in Željko Čurić se sprašuje, ali bi bilo smiselno oziroma ali bi sploh lahko zakonsko prepoved razširili tudi na družino.

In ne podcenjujte otrok zaradi let – otrok lahko že pri letu in pol ali pri dveh letih dobi sporočilo, da je boljše, da ga ni. "Vprašajte se, kaj se zgodi v glavi nekoga, ki dnevno opaža 'tebe zame ni'." Primarna vzgoja lahko otroka oblikuje, programira za nadaljnje življenje.

Temelj zdrave vzgoje je, da se imajo starši radi. Da se pogovarjajo, komunicirajo. Potrebna je empatija – sposobnost sočustvovati z nekom. Razumevanje. Spoštovanje.

Seveda so in bodo spori. Normalno in prav je tako. A treba jih je aktivno reševati. Po potrebi tudi pred otroci, a s pametno izbiro besed. "Prepir je vedno boljši kot molk," je poudaril.

Željko Čurić je preteklo leto na izobraževanju Sočutno varstvo otrok govoril o nevarni ignoranci, zaradi katere lahko vzgojimo samomorilca.