Naenkrat postane pomembno, kako vzgajati potomca, kako ga negovati, kako z njim ravnati. Očka ga ne zna pravilno prijeti, pri mami bolj joka, očka mu najprej obleče kapico in nato jopico, mama obratno in temu sledijo komentarji: "Naredi tako kot jaz!“ In preprirček se zaključi z užaljenostjo enega od staršev, povrhu vsega pa se v razmerje prikrade še negotovost: Kateri od naju torej bolje skrbi za malega?

Novi "glavni"

Pri prvem otroku se starši običajno počutijo negotove. V prvih dnevih in tednih dojenček narekuje ritem življenja. Od njega je odvisno, kdaj naj si mama vzame čas za hranjenje, previjanje, kako dolgo naj ga hrani, kdaj se lahko oprha, kdaj gre lahko po nakupih, kdaj skuha kosilo, leže na kavč ... Otrok določa celo, kdaj je mogoče v miru opraviti telefonski klic ali kdaj lahko partnerja v miru spregovorita nekaj besed. Predvsem pa je od novega družinskega člana odvisno, kdaj lahko gresta starša spat. To je osupljivo! Mali človeček, na videz povsem nemočen, majčken, pa takole obvladuje dva odrasla človeka!

Hočem spati

Kronično pomanjkanje spanja stre še tako miroljubnega človeka. Nekatere matere so tako izčrpane, da zjutraj komaj odprejo oči, izmučene vstanejo in nimajo pojma, kako jim bo sploh uspelo preživeti dan. Kaj šele, da bi čez dan naredile kaj koristnega. Energije enostavno ni za kaj drugega kakor za nego in varstvo potomca. In marsikdaj si tako utrujena mamica zastavi vprašanje: "Zakaj nisem raje ostala v službi? Čemu sploh počnem vse to?“

Pogovor dela čudeže. A recept je uspešen le, če sta partnerja drug do drugega odkrita. Pogovarjajta se o tem, kaj vaju teži, kako je realnost oddaljena od vajinih pričakovanj. Pogovorita se o strahovih, o napakah, o občutkih. Odkrito priznajta, nad čim sta razočarana. Nikar se ne obtožujta, le povejta, kaj vaju  moti, in dovolita partnerju, da stori isto. Naj bo partner vaš najboljši prijatelj, zaupnik. Ne pozabite, otrok čuti, kako se starša razumeta in temu primerno se tudi vede. Nikar ne dovolita, da boste živeli drug mimo drugega. Družina mora ostati trdna.

Dobri časi, slabi časi

Res je, otrok je včasih zelo naporen, a to vas ne sme odvrniti od veselja do njega, do tega, da imate družino, menita Birgit Gebauer-Sesterhenn in dr. med. Manfred Praun. Omisliti si družino je nekaj čudovitega, zavedati pa se morate, da vas včasih čakajo tudi slabi dnevi. V življenju vsake družine se vrstijo vzponi in padci, čeprav vas morda prijateljica ali soseda poskušata prepričati, da je pri njih vedno vse v najlepšem redu. Verjemite, vsaka mamica, vsak očka ima včasih slab dan ali teden, in to je nekaj povsem normalnega.

Normalno je tudi, da se včasih s partnerjem prepirata o nepomembnih stvareh, na primer ali je voda za malčka v kadi dovolj topla ali ne. Nič čudnega, saj se soočate z novim načinom življenja, a tudi to se bo umirilo, sčasoma bo vse potekalo tako, kot mora, nabrali si boste izkušnje in postali pri vzgoji bolj samozavestni. Nikar ne poskušajte dajati videza popolne družine! Take ni! In nikar ne imejte previsokih meril zase in za svojo družino. Povprečje je včasih najboljše. Vsako krizo, ki nastane v zakonu, v družini, pa izkoristite kot priložnost za učenje.

Pa srečno na novi poti!