Alenka Dovžan, ki je v začetku leta drugič postala mamica, je za spletno stran bibaleze.si razkrila, kako je doživljala obe nosečnosti in kako danes poteka življenje mlade družinice.

Alenka, kakšni so vaši spomini na trenutke, ko ste izvedeli, da ste noseči?

To so zelo lepi trenutki, ki jih težko opišeš z besedami, moraš jih doživeti. Predvsem prvič je res lepo in tudi drugače. Ne da se opisati z besedami.

Kako ste doživljali prvo in kako drugo nosečnost?

Moji nosečnosti sta bili zelo podobni, pri obeh mi je bilo prve tri mesece zelo slabo, drugič še bolj. Prvo nosečnost sem doživljala bolj intenzivno, vzela sem si več časa, ker je bilo vse skupaj novo. Pri drugi nosečnosti sem imela veliko dela s prvim otrokm in je zato hitreje minila.

Ste med nosečnostjo upoštevali vse nasvete, prebirali forume?

Zelo sem se prepustila in zdi se mi prav, da v tem uživaš. Po mojem mnenju je v Sloveniji za nosečnice dobro poskrbljeno v zdravstvenih ustanovah. Zanašala sem se na nasvete zdravstvenega osebja in ne na nasvete s forumov.

Kako je potekal prvi in kako drugi porod?

Že pred prvim porodom sem se odločila za epiduralno anestezijo. Pri Luku je vse potekalo brez bolečin in praktično ne veš, da rodiš. Nepozaben je občutek, ko ti dajo otroka na prsi. Tudi drugič sem rodila s pomočjo epiduralne, vendar je vse potekalo tako hitro, da anestezija niti ni dobro prijela. Tako sem enkrat rodila brez in enkrat z bolečinami in s tega vidika sem bolj podoživljala drugi porod. Če bom še kdaj rodila, se bom prav tako odločila za epiduralno, ker je res super.

Ali je bil pri porodih kdo z vami?

Pri obeh porodih je bila z mano Mateja, punca mojega brata, ki je medicinska sestra. Že pri prvem porodu je izrazila željo, da bi bila zraven. Moj Edvin ni bil preveč navdušen, da bi me spremljal pri porodu in tudi sama ga nisem silila, ker mi zdi, da je to največja napaka. Super je, da je bila Mateja zraven. Preden rodiš, ti je kar malo dolgčas in je dobro, da je nekdo s tabo.

Kako je Luka sprejel, da bo dobil sestrico?

Luka je to zelo dobro sprejel in tudi zdaj je zelo zaščitniški. Res pa je, da smo ga zelo pripravljali na dejstvo, da bo dobil sestrico. Imel je svoje zabavne trenutke. Ko smo ga vprašali, kako bo sestrici ime, je rekel, da Jesenice ali Olimpija, ker je strasten hokejski navijač. Novo družinsko članico je tako pričakoval na zelo simpatičen način. Z Edvinom sva mu v Nikinem imenu podarila knjigo. Zdi se mi, da je največja napaka, da starši in obiskovalci vso pozornost namenjajo le drugemu otroku in se prvi zato počuti zapostavljenega.

Ste bili kot nekdanja vrhunska športnica športno aktivni tudi med obema nosečnostima?

Prvič sem se veliko več ukvarjala s športom kot drugič, ko nisem imela dovolj časa. Kljub vsemu pa me je, ko sem bila noseča z Niko, Luka prisilil, da smo bili športno aktivni, saj že zdaj kaže izjemno zanimanje za šport. Še zadnje dni pred Nikinim rojstvom smo bili z Lukom na smučanju.

Oba z Edvinom sta bila vrhunska športnika. Luka že zdaj kaže zanimanje za veliko športov ...

Zanimivo, nikomur se ne zdi čudno, da se Luka že zdaj zanima za vse športe, ker sva tudi z možem športnika. To je očitno res v genih, ker naju sin nikoli ni videl na tekmah. Najbolj se je navdušil za šport, ker stalno gleda športne programe. Res je aktiven v skoraj vseh športih, tudi bolj nenavadnih: igra biljard, tenis, golf, hitro se navduši za vse, kar vidi po televiziji.

Bi vam bilo všeč, da bi bila vaša otroka vrhunska športnika?

Treba je pustiti času čas. Če se bo Luka sam tako odločil, mu bova vsekakor stala ob strani. Niti slučajno pa ga ne bova silila. Zdaj kaže zanimanje za deset športov, ni se še odločil za enega. Bomo videli, česa si bo sam želel!

Kot vrhunska športnica ste morali biti sami do sebe strogi. Ali ste zato stroga mama?

Ne, po mojem mnenju ne! Tudi prezgodaj je še o tem govoriti, ker se vzgoja prične šele zdaj. Imamo seveda določene motivacijske ukrepe, tako da Luka veselo zbira sončke, ki jih dobi, ko je priden. Ko jih zbere določeno število, seveda dobi kakšno igračo. Ga kar malo podkupujeva.

Kako se je vajino življeneje spremenilo z rojstvom otrok?

Zelo se spremeni, se postavi na glavo, vendar v pozitivnem smislu. Ko sem prekinila športno kariero, sva kar nekaj časa odlašala, ker sva želela urediti vse v zvezi z restavracijo. Vendar če tako gledaš, nikoli ni pravi čas, vedno še kaj manjka. Ko je Luka prišel na svet, sva se večkrat pogovarjala, zakaj se nisva že prej odločila za otroka.

Katere vrednote bosta cenila vajina otroka?

Najbolj pomembno se mi zdi medsebojno zaupanje. Otrok se mora počutiti varno in mora vedeti, da so mu starši v oporo. Če dobi občutek varnosti, mu na tak način raste samozavest.

Kako preživljate prosti čas?

Ko Nike še ni bilo, smo bili zelo veliko na Krku, kjer imamo apartma. Luka tam res uživa, ker imamo igrišče pred apartmaji in velik travnik. Med vikendi smo večinoma na Gorenjskem – v Mojstrani, Kranjski Gori in na Bledu. Luka med tednom hodi v vrtec.

Ali vam stari starši večkrat priskočijo na pomoč?

Ja, še dobro, da jih imamo. Zdi pa se mi, da je to za otroka in za stare starše lepo obdobje, to so posebni trenutki.

Kako se je Luka navadil hoditi v vrtec?

Luka je šel v vrtec septembra in s privajanjem nismo imeli večjih težav. Malo nas je sicer skrbelo in prva dva meseca je imel nekaj težav z jutranjim vstajanjem. Veseli smo, da smo šli skozi to manjšo krizo, ker zdaj res zelo rad hodi v vrtec. In to dobro vpliva nanj, kar se tiče reda in navad, saj gre v vrtcu popoldan spat, doma, med vikendi pa je to velik problem. V vrtec hodi v Mojstrano, kjer so veliko zunaj, na svežem zraku, in to je super.